Nekateri ljudje so kar tako,
malo važni, afnavi pa so...
v uradih kjer pohlevno čakamo,
premetavajo papirje, pomembne,
izkazujejo birokratsko pomembnost.

Pomembneži pa so nepogrešljivi,
tako blagjničarka v trgovini,
ko nehote blokira kakšno stvar dvakrat,
sam pa le kadar pozabljam sadje stehtati,
ja takrat sem sam tudi pomemben.

Pohitim ponovno tehtat,
ljudje pa nergajo,
se pa počutim pomemben,
ko me opazujejo momljajo,
krilijo z rokami.
Pomembnega se počutim,
ker vem da me čakajo doma,
tudi zdaj, če bo moj prispevek,
prebran do kraja...