Brezobiren napad agro-biotehnološkega lobija na francoskega profesorja, ki prinaša zgodnja opozorila Na Inštitutu za trajnostni razvoj opozarjamo na možnost podpisa javnega pisma podpore dr. Gilles-Ericu Séraliniju iz Univerze v Caenu (Francija) in njegovim sodelavcem, ki so tarče hudega napada s strani predstavnikov agro-biotehnološke industrije in z njo povezanih znanstvenikov. Pismo sta ta teden objavili organizaciji French Fondation Citoyennes (FSC)(1) in Evropska mreža znanstvenikov za družbeno in okoljsko odgovornost (ENSSER)(2).

Pismo je že podpisalo prek 250 znanstvenikov iz 20 držav. V njem branijo načela spoštljive znanstvene kritike in rabe mnogovrstnih izvedenskih mnenj o takšnih občutljivih, kompleksnih in potencialno nepopravljivih zadevah, kot so učinki sproščanja GS organizmov v okolje. Mnogi izmed njih so dodali svoje osebne pripombe, kot npr. zasl. prof. Ernst Ulrich von Weizsäcker iz nemške Univerze Duisburg-Essen, ki je pripomnil:

"Ko sem pregledal publikacije in rezultate prof. Séralinija, sem mnenja, da je njegovo delo trdno, kot znanstveno delo sploh lahko je". FSC in ENSSER vabijo znanstvenike in širšo javnost k podpisu pisma.(3)

Pobudo je pozdravila tudi prof. Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje (EEA). V svojem uvodnem nagovoru na nedavnem simpoziju EGP-ENSSER "Integriteta napadene znanosti (Integrity of Science under Attack)" je opozorila:

"V naših publikacijah Zapozneli nauki zgodnjih opozoril: previdnostno načelo 1896-2000(Late Lessons from Early Warnings: the Precautionary Principle 1896-2000) podajajmo številne primere zgodnjih opozoril znanstvenikov, ki so jih bodisi prezrli ali pa napadali zaradi "neprijetne resnice", ki so jo predstavili." (4)

Prof. Séralini je pred kratkim objavil sedem recenziranih znanstvenih prispevkov o možnih stranskih učinkih herbicida glifosata in gensko spremenjene (GS) koruze na zdravje ljudi in sesalcev. Glifosat je glavni vir dohodka za ameriško podjetje Monsanto, ki prav tako prevladuje na svetovnem trgu GS semen, odpornih na glifosat in s tvorbo insekticida Bt. Poleg tega je prof. Séralini napisal strokovno študijo o biološki varnosti GS jajčevcev (brinjal), ki je bila ena izmed podlag za indijsko vlado, da zadrži sprostitev bt jajčevca za komercialno uporabo in za začetek obsežnega znanstvenega pregleda o biološki varnosti.

Od zaustavitve te javno-zasebne iniciative med ZDA in Indijo, je bila znanstvena in tudi osebna verodostojnost prof. Séralinija v javnosti večkrat postavljena pod vprašaj, kar ima lahko resne posledice za njegovo poklicno kariero.

Dr. Christian Vélot, član uprave FSC in podpredsednik ENSSER, opozarja: "To je najnovejši primer v vrsti incidentov, v katerih so glasni zagovorniki obstoječega stanja najprej ignorirali, nato pa obsojali in grozili znanstvenikom, katerih mnenje je odstopalo od soglasja močnih in prinašalo opozorila o pretečih tveganjih.

Streljanje "kurirjev" je bolj priljubljena metoda od angažiranega ukvarjanja z različnimi interpretacijami ali novo znanostjo, ki so jo znanstveniki vnašali v javno razpravo". Dr. Vélot je višji predavatelj molekularne genetike na Univerzi Paris-Sud in se je v letu 2007 tudi sam soočil z izgubo financiranja in pripadnosti svojemu raziskovalnemu inštitutu zaradi svojih javnih stališč o GS organizmih v TV oddajah in na javnih konferencah. Opozarjal je na tveganja in negotovosti te tehnologije in pozival k odprti demokratični razpravi o prihodnji rabi GS rastlin v Franciji.

Zasl. prof. Ghislain Nicaise s francoske Univerze de Nice-Sophia Antipolis je dodal: "Lahko pričam o intelektualni in znanstveni usposobljenosti Gilles-Eric Séralinija. Ker poznam njegova pogumna stališča, nisem presenečen, da je postal tarča očrnitev."

Pismo je prav tako pridobilo podporo mnogih akademikov izven Evrope. Prof. David Ehrenfeld z Državne univerze New Jersey (ZDA) je napisal: "V celoti podpiram profesorja Séralinija in obsojam viktimizacijo, kateri je bil izpostavljen. Njegovo delo je spoštovano in pomembno. Profesor Séralini prinaša velik ugled Franciji in je navdih za znanstvenike po celem svetu."

OPOMBE:

1. Fondation Sciences Citoyennes je francoska nevladna organizacija s ciljem spodbujanja svobode izražanja in razprave v znanstvenem svetu, podpiranja zgodnjega opozarjanja znanstvenikov in razvijanja javne polemike o ključnih znanstvenih vprašanjih, povečanju kapacitet za raziskovanje in strokovnega znanja organizacij civilne družbe in državljanskih gibanj, in spodbujanja demokratičnih elaboracij znanstvenih in tehnoloških izbir. http://sciencescitoyennes.org/
   
   
2. ENSSER - European Network of Scientists for Social and Environmental Responsibility; "Podpora in zaščita neodvisnih kritičnih raziskav" potencialno negativnih vplivov novih tehnologij in njihovih proizvodov, je glavni cilj dela ENSSER, ki je bila ustanovljena leta 2009. http://www.ensser.org/
   
   
3. Pismo lahko podpišete na spletni strani http://sciencescitoyennes.org/spip.php?article1801 (izberete ustrezno možnost: "sem raziskovalec" ali "nisem raziskovalec"; podpiše lahko vsak).
   
   
4. "Zapozneli nauki zgodnjih opozoril: previdnostni princip 1896-2000 (Late Lessons from Early Warnings: the Precautionary Principle 1896-2000"; (Vol 1, 2001; & Vol 2, 2011) http://reports.eea.europa.eu/environmental_issue_report_2001_22/en

Vir:  Fondation Sciences Citoyennes, Francija & European Network of Scientists for Social and Environmental (FSC & ENSSER)

NADALJNJE ZANIMIVO BRANJE v povezavi s temo:

Taktika močne roke GS industrije proti raziskovalcem – Nature Biotechnology
http://www.emilywaltz.com/Biotech_crop_research_restrictions_Oct_2009.pdf

Ali taktika močne roke s strani semenarske industrije in njen grozeč odnos zadržuje neodvisne raziskave in spodkopava javno odobritev GS rastlin? Emily Waltz preiskuje.

V zadnjih mesecih je prišel v ospredje vedno bolj napet odnos med raziskovalci v javnem sektorju in biotehnološko semenarsko industrijo. V juliju se je več vodilnih semenarskih podjetij srečalo s skupino entomologov, ki je v začetku leta vložila pritožbo pri ameriški agenciji za varstvo okolja (Environmental Protection Agency - EPA) zaradi omejenega dostopa do gradiv.

V pismu EPA so se znanstveniki šestindvajsetih javnih sektorjev pritožili, da razvijalci (GS) kmetijskih rastlin omejujejo njihove pravice do študija tržnih biotehnoloških pridelkov. "[zaradi uvedenih omejitev družb] ni mogoče opraviti resnično neodvisnih zakonitih raziskav o več kritičnih vprašanjih glede teh rastlin", so napisali...

Znanost in korporativna agenda
http://sgr.org.uk/SciencePolicy/CorporateInfluence.html

Visoka stopnja poslovih interesov v nastajajočih tehnologijah, kot so sintetična biologija in nanotehnologija, vodi do odločitev o teh zmogljivih tehnologijah z zelo malo javne razprave. To je še posebej zaskrbljujoče zaradi velikih negotovosti glede teh tehnologij, vključno z možnostjo škodljivih zdravstvenih in okoljskih učinkov, ki jih lahko imajo.

V zvezi z znanstvenimi odzivi na varnost preskrbe s hrano, lahko vpliv biotehnološke industrije vodi do neupravičenega osredotočena na visoko tehnologijo in njene pristope k povečevanju donosnosti pridelkov in ne na raziskovanje alternativnih kmetijskih opcij majhnih stroškov ali ukvarjanja s širšimi problemi distribucije hrane ali revščine.

"Nič za prijaviti" – dvolična znanost
http://www.spinwatch.org.uk/-articles

Članek Claire Robinson, odgovorne urednice nove spletne baze podatkov SpinProfiles, vsebuje tudi nekatere zanimive podrobnosti o korporacijskih prevzemih javne znanosti, in kaže, zakaj je taka zbirka podatkov pomembna pri soočanju z dvolično znanostjo.