Z opredelitvijo najbolj ogroženih krajev na svetu zavoljo podnebnih sprememb, želijo znanstveniki pomagati, da se ti kraji na podnebne spremembe prilagodijo, na primer z novimi kulturami ali z jezovi za hidroelektrarne.

Znanstveniki so sicer povedali, da so njihove napovedi vse prej kot natančne (mogoče kljub tehnologiji nikoli ne bodo), kajti podnebje je kaotična in spremenljiva komponenta. Nihče ne ve, kaj prihodnost pripravlja za nas. Tudi z najboljšim modelom je težko predvideti ali je dobro vložiti denar v namakalne naprave ali zajezitvene nasipe, vetrnice itd.  

Kljub temu se organizacija World Meteorological Organization (WMO) trudi napovedati približne indikatorje, ki bodo državam pomagali pri odločitvah.

Kmetje vse od Afrike pa do Avstralije želijo vedeti, katera bodo sušna območja, katera najbolj mokra, na smučiščih se sprašujejo, kako visoka bo snežna linija, preden investirajo v nove hotele in vlečnice.

Vpliv globalnega segrevanja je predvsem odvisen od tega, koliko ljudi bo kurilo fosilna goriva, glavni vir toplogrednih vplivov ali razvoja čistejših energij kot so vetrna in sončna energija.

Vsak državljan lahko poskrbi zase. Bela fasada kot zaščita pred vročinskim udarom, je pametna naložba. Lastniki stanovanj na poplavnih območjih, bi lahko premaknili kuhinjo iz pritličja v prvo nadstropje. Smiselna bi bila tudi zamenjava kultur na področjih, ki so se v preteklosti že izkazala za sušna (primer Prekmurje).

Valerija Hozjan
www.guardian.co.uk/f