V nasprotju z Maldivi ali Manhattnom, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozi zviševanje gladine vode in poplavljanje, se severna skandinavska obala dviga, Baltsko morje pa se zaradi tega umika.

Arheološko najdišče, ki je ležalo tik ob obali Baltskega morja, je zdaj od njega oddaljeno 200 kilometrov. Ovce so se v 15. stoletju pasle na travi, ki jo namakalo morje, danes je zemlja tam suha. Švedskemu pristanišču Lulea grozi, da bo voda v njem kmalu preplitva za plovbo ladij. Vse to so vidne spremembe na vse višji švedski obali.

Tudi Finska postaja vse večja Tla se dvignejo skoraj centimeter na leto, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Gre za posledice geoloških premikov, ki se dogajajo vse od konca ledene dobe, ko so se z območij okoli polarnega kroga umaknile debele zaplate ledu in snega. "Dogajanje bi lahko primerjali z vzmetnico iz penaste gume. Kar nekaj časa po tem, ko vstanemo, traja, da se povrne v običajno stanje," je dejal Martin Vermeer, profesor geodezije na finski univerzi Aalto. Ker se kopno dviga, Finska vsako leto pridobi več kot tri kilometre površja.

V pokrajini Lulea, ki leži južno od polarnega kroga in je poraščena z borovci, morje pa pozimi zamrzne, se pojavlja vse več kopnega, s tem pa se odkrivajo tudi najdišča iz kamene dobe, vikinških in srednjeveških časov. To pomeni, da so človeške naselbine vse manj poplavno ogrožene, o čemer lahko otoške državice v Tihem oceanu, kot sta Tuvalu in Kiribati, pa tudi velemesta, na primer New York in Šanghaj, le sanjajo.

Otok? Kakšen otok?
A dvigovanje površja ima tudi svojo ceno. V Lulei načrtujejo, da bodo do leta 2020 poglobili svoje pristanišče, da bo lahko sprejemalo velike ladje, za kar pa bodo morali odšteti kar 180 milijonov evrov. Srednjeveško jedro Lulee, ki ga sestavljajo cerkev iz 15. stoletja in rdeče poslikane lesene hiše in je bilo zgrajeno kot oporišče takratnega švedsko-finskega kraljestva za boj proti ruskemu vplivu, je nekdaj zaradi varnosti ležalo na otoku. Zdaj pa se je morje že toliko umaknilo, da hiše stojijo na visokem območju, o vodi pa ni ne duha ne sluha. Na enem predelu se je švedska obala od ledene dobe, ki se je končala pred okoli 10.000 leti, dvignila za kar 300 metrov.

Morje se bo dvignilo med 18 in 59 centimetri
Po drugi strani pa si na drugih koncih sveta številni narodi pulijo lase, ko preučujejo geološke podatke in računajo, koliko jih bodo stali ukrepi, ki bodo preprečili poplavljanje obsežnih območij. Po modelih, ki so jih naredili znanstveniki Združenih narodov, bo namreč gladina morske vode v tem stoletju narasla med 18 in 59 centimetri.

Zato v Dohi v Katarju na novi mednarodni konferenci o podnebnih spremembah so sodelovali predstavniki iz kar 200 držav, ki skušajo sprejeti ukrepe za upočasnitev vplivov podnebnih sprememb. Te naj bi poleg dvigovanja ravni morja prinesle tudi še več poplav, suš, vročinskih valov in močnih neviht.

Profesor David Vaughan, ki se ukvarja s preučevanjem sprememb na Antarktiki, je dejal, da se bo morska gladina na različnih delih sveta zelo različno spreminjala, glede na zemeljsko površje, spremembe v gravitaciji in vplive morskih tokov in vetrov. "Raven morja okoli Antarktike in Grenlandije se bo zniževala, tako da bo Skandinavija imela vse več kopnega. Praktično vse projekcije pa napovedujejo, da se bo morje najbolj dvignilo ob predelih v Tihem oceanu, ki ležijo ob ekvatorju."

Vir: rtvslo.si