NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Plinski terminali   
    petek, 7. april 2006 @ 06:13 CEST
    Uporabnik: mirjanac

    * Osveščanje in ekologijaPozdravljeni, v tem obdobju si civilna družba vseh treh obalnih občin Koper, Izola ter Piran, prizadeva seznaniti čim širšo javnost na obali, kakor tudi po vsej Sloveniji, o nameri nedopustne gradnje dveh terminalov. Gre za terminala za uplinjane utekočinjenega plina, in sicer eden off shore v Tržaškem zalivu, drugi pa in shore pri Žavljah .
    Slovenjija je majhna, obalni pas pa naravnost miniaturen, pa vendar ne dovolj, da ga ne bi opazili veliki mednarodni apetiti in poskusili brezobzirno pogoltniti.

    V sodelovanju s čezmejnimi društvi in gibanji se po naših močeh informiramo, delujemo na skupnih tiskovnih konferencah na nivoji lokalnih, kakor tudi regionalne oblasti Friuli Venezia Giulia (žal z akterji na vrhu pač ne moremo računati, njim se računica izide, nam ne).
    Prosili smo za pomoč tudi Mladina-on line, da nam priskoči s stranjo zbiranja podpisov "proti terminaloma", pravtako naprošamo vsakogar, ki lahko po svoji presoji, možnosti pomaga v tem boju, saj si nikakor ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi ravnodušno izničili nas, naša prizadevanja ter naše okolje, ki je narava, le ta pa ni od nikogar, je samo narava, za sedaj še vedno v svoji avtetinčni podobi, diha in sodeluje z nami kadar nam hvaležno pokloni sadeže našega truda.

    Obalno, kakor priobalno območje velja za najsevernejši pas mediteranske klime, kjer domujejo predvsem trta, oljka, fige, pa še in še.

    S postavitvijo terminalov, ki bi poleg že dokaj onesnaženja tega plitkega bazena, ki s svojimi šibkimi tokovi komaj še uspe počistiti nesnago najrazličnejših industrijskih ter fekalnih odplak, dodatno zastruplja z ogromnimi količinami kemikalij (varekina), ki jo uporabljajo za čiščenje cevi.

    Za uplinjanje tekočega plina, bo terminal uparobljal tudi morsko maso in njeno toploto, ki bo posledično skozi čas ohladila morje za 5% cca. Ohladitev morja pa bo povzročila tudi spremembo klimatskih pogojev, le to pa odmiranje avtohtonih lultur ter velik del tukajšnjega rastja. Na razvoj turizma, ekoturizma, ribištva, kmetijstva pa lahko samo še pozabimo, saj je pojav delovanja terminalov kompleksen in prepričana sem da tudi ne do kraja predvidljiv.
    Tega ne moremo in ne smemo dovoliti
    Hvala vsem, ki jim ni vseeno

    Mirjana

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja mirjanac
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/PlinskiTerminali

    No trackback comments for this entry.
    Plinski terminali | 10 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Plinski terminali

    Prispeval/a: Pozitivke dne sreda, 5. april 2006 @ 19:02 CEST
    Zanimive podatke nam je ponudila tudi novinarska konferenca tržaške WWF

    Proti plinskemu terminalu v zalivu zaradi »nedorečenosti«

    V torek 14. marca je sekcija WWF za Furlanijo-Julijsko krajino sklicala novinarsko konferenco, da bi predstavila v javni obravnavi podana negativna stališča do načrtovanega terminala za uplinjanje zemeljskega plina sredi Tržaškega zaliva, ki so osnovana na nedorečeni strategiji energetske oskrbe in poraznemu vplivu na okolje predlaganih tehničnih rešitev.

    Vinicio Collavino, predsednik pokrajinskega odseka WWF je na začetku poudaril, da ne nasprotujejo oskrbi s plinom, so pa proti projektom dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, tj. v Žavljah in sredi zaliva, zaradi programske nedorečenosti, nedodelanih tehničnih rešitev in negativnih posledic za okolje. Sosednja pokrajina, ki že pridela največ energije/ prebivalca v sosednji državi, nima izdelanih energetskih načrtov. Tako je npr. že v gradnji terminal z enakimi kapacitetami v Rovigu, v sosednjem Venetu, ki bi skupaj s prej omenjenima zagotovil kar 30% vseh italijanskih potreb po plinu.

    Dr. Fabio Gemiti, kemik in član odbora pokrajinskih nevladnih organizacijo za oceno posegov v prostor, je začuden, zakaj ni predvidena podmorska povezava »off-shore« terminala s termocentralo v Tržiču, da bi se tako rešili rabe okoljsko škodljivega premoga (s tem bi zmanjšali tudi pretovor, z vsemi posledicami, v Kopru), še posebej ker je lastnik isti. Sam terminal bi imel za svoje potrebe plinsko termocentralo jakosti do 200 MW. Z njenimi izpušnimi dimi segretimi na 550 stop. Celzija bi uplinila okoli četrtino tovora, ki bo do tam transportiran utekočinjen, ohlajen na 180 stop. Celzija pod lediščem.

    Sprašuje se zakaj nebi pojačali moč centrale in tako rešili »dve muhi na en mah«, ustavili ekološko sporno tržiško »premogovno termocentralo« in preprečili uporabo morske vode za uplinjanje. Skozi cev premera dveh metrov načrtujejo spuščati na morsko dno vsako uro 8 kubičnih metrov ledenomrzle, 1-2 stop. Celzija, in sterilne, klorirane, vode, ki bi samo v prvem letu naredila meter visok in za okoli pol zaliva obsežen »bazen«, saj je pri dnu tokovanje minimalno.

    Govorec je podvomil, da bi bilo dovolj dodajati 2 oz. 5 mg klora/liter vode za uničenje alg, ki bi se razrasle v notranjosti naprave, tj. v 30 letih bi se na dnu zaliva nabralo za 1000 ton klora. Avtorji projekta namreč niso predvideli cvetenja alg pa tudi ne anoksije na morskem dnu kot posledice tega pojava in s tem vezanje klora na dušikove spojine. Sicer ni jasno, kje naj bi se 400 m dolga izpustna cev končala, bi pa nedvomno dvignila oblak strupenega mulja (z živim srebrom) z dna. Vse naštete posledice bi bilo za pomnožiti najmanj z dva, saj sta načrtovana dva objekta. To pomeni, da bi življenje v zalivu izumrlo in s tem tudi gospodarske dejavnosti vezane nanj. Niso še obdelane klimatske posledice ohlajanja zaliva in s tem krajšanja »prehodnih« letnih časov. Na turistično »privlačnost« gotovo ne bi blagodejno delovale tudi bojne ladje, ki bi varovale pretovarjanje. Morebitni teroristični »uspeh« so prisotni novinarji primerjali z »umazano atomsko bombo«. Ni še pozabljen palestinski »podvig« v tržaški rafineriji!

    Ko vse to »seštejemo« in dodamo svetlobno onesnaženje »kolosa« sredi zaliva, izpuste toplogrednega metana, vsaj 100 krat agresivnejšega od ogljikovega dioksida, ki naj bi po nekaterih ocenah dosegli 4%, vplive
    vodov na zavarovana območja na kopnem, pokvarjene vedute, oz. izgled krajine, neocenjeno ogroženost prometne varnosti, možnosti izgradnje podobnih objektov drugje v sosednji državi, bliže porabnikom in v manj
    občutljivih okoljih, se lahko vprašamo, kje je naša oblast, da bi nas zavarovala?

    Franci Malečkar, Premančan



    Dr. Fabio Gemiti in Vinicio Collavino, predsednik odbora WWF
    sosednje pokrajine, sta pozvala na oddajo pripomb k izgradnji plinskega terminala pred Žavljami, saj se javna obravnava zaključi 2.aprila.

    Po nam znanih podatkih je v zakonsko predvidenem roku po javni razgrnitvi oddala pisne pripombe na oba projekta le KS Ankaran, vlada menda o tem tedaj še ni vedela ničesar.




    Če problematiko strnemo na nekaj točk:

    1. Zaradi uplinjanja utekočinjenega plina, s koriščenjem morske mase, se bo temperatura morja znižala za nekaj stopinj (5 cca), kar posledično povzroči tudi klimatske spremembe na neposrednem in posrednem obmorskem pasu.Hkrati pa terminala ogrožata tudi življenje in razvoj prizadetega prebivalstva z obeh strani meje, kakor tudi njihovih dejavnosti (ribištvo, turizem, kmetijstvo...)
    2. Zaradi čiščenje cevi s kemikalijami (varikina), bi ogromna količine le teh posledično povzročila uničenje ravnovesja življenjskih pogojev v zalivskem akvatoriju ( mrtvo dno z debelo plastjo odpadnih strupov)...po napovedih stroke, (prof Anton Komat) naj bi kot sekundarna posledica sledil umik morskega tokovanja iz zaliva, kar pomeni dodaten udarec na omenjeni akvatorij.
    3. Bistveno obremenjen akvatorij s povečano frekvenco tankerjev je poleg primarnih nevarnosti (en tanker, zmogljivosti 125.000 m3 utekočinjenega plina ob eksploziji doseže rušilno moč 55 atomskih bomb, Hiroshime.), ter posledično sekundarnih (ogromen hrup /24/24 ur/, razsvetljenost of shore platoja ,(piranska punta)....popolnoma neprimeren in ranjljiv.

    Danes na svetu ne obstoja noben off shore plato te vrste, ki bi deloval.


    Mislimo, da je osnovna naloga nas, prebivalcev obmorskega pasu, kakor tudi ostalih državljanov, da budno sledimo dogajanjem, se obveščamo, povezujemo in reagiramo skupno.Instrumente za preprečitev posega imamo v rokah (žal ne pravih) zato se moramo v gibanje in ozaveščanje vključiti vsi. Ta prostor je naš, narava je naša, nam na razpolago, zato smo dolžni se zanjo tudi boriti.
    Naj navedem, da je sodelovanje s čezmejnimi društvi, gibanji (WWF, Verdi FVG, Comitato per la salvaguardia di Golfo di Trieste...)uspešno in učinkovito.Vendar je medijska cenzura še dokaj močna. Gre namreč za projekt oblastniških struktur ter posameznih finančnih interesov multinacionalk (Endessa, ki je investitor)...

    Mislim, da ja za začetek dovolj splošni članek, saj bi ga komentarji nadgrajevali, pravtako bi obveščali o naših sprotneih dejavnostih in dogodkih.


    Plinski terminali

    Prispeval/a: zarija dne sreda, 5. april 2006 @ 21:07 CEST
    Strinjam se...
    No, vesela sem, kar sem zasledila v prispevku osrednje informacijske oddaje naše nacionalne tv, ob 19. uri, da se je premaknilo tudi na najvišjih ravneh pristojnih služb naše države. Upajmo, da bodo sedaj stvari stekle, tako kot bi morale že vsaj pred slabim mesecem... Sicer pa je prav, da problematiki budno sledimo in opozarjamo na morebitne pomankljivosti...
    Mislim, da je nocoj, ob 23. uri na istem programu, tv-SLO1, oddaja na to temo...
    Oglejmo si jo...
    Prijeten večer
    Zarija


    Plinski terminali

    Prispeval/a: mirjanac dne četrtek, 6. april 2006 @ 10:35 CEST
    Draga Zarija in vsi ostali, ki članke prebirate.
    Po včerajšnji oddaji na temo terminalov se je zgodilo predvideno. Govorimo o dveh terminalih, da dosežemo konsenz za enega.
    Naj ponovimo, nobenega terminala tukaj ne sme biti!. Minister Podobnik je s svojo zaključno izjavo, da vlada deluje in je delovala korektno izničil vse naše napore in prizadevanja, kakor tudi pismo predsednika Drnovška vladi, ter poskusil celotni trud zreducirati na nerganje prebivalcev in nevmesno vmešavanje predsednika.
    Žalostno


    Plinski terminali

    Prispeval/a: zarija dne četrtek, 6. april 2006 @ 21:52 CEST
    Pozdravljeni!
    Žal celotnemu včerejšnjemu tv- pogovoru na to temo nisem uspela slediti...Ujela sem bolj končni del... Seveda se je tudi meni dvignil pritisk, predvsem ob izjavah tržaškega župana, pa tudi kot si omenila, samega ministrovega odnosa do predsednikove pobude, vendar me je z optimizmom navdahnila hrvaška predstavnica Zelene Istre iz Pulja, Radojevičeva, s katerimi bi veljalo navezati stike pri organizaciji kasnejših pobud...
    Sicer pa so sedaj pred vrati volitve v Italiji... Morda bodo tamkajšnji volilci zasukali krmilo v ono smer, ki bo pripomogla k pozitivni razrešitvi tudi tega problema...
    Mislimo pozitivno- nikar pa naj nas to ne zavede, da bi ob tem zadremali in bi stvari šle mimo nas...
    Prijeten večer


    Plinski terminali

    Prispeval/a: mirjanac dne četrtek, 6. april 2006 @ 22:49 CEST
    Natanko tako Zarija, predstavnica Hrvaške je bila jasna, tako jasna, da so jo kar nekaj krat prekinili in preslišali njeno osnovno idejo, katero namerava civilna iniciativa podpreti, ter zahtevati od naše vlade:
    Nadaljujejo se že začeti mednacionalni razgovori med Slovenijo, Hrvaško ter Italijo da se Jadransko morje proglasi za ekološko občutljivo in ranljivo, oziroma zavarovano območje. S tem bi si poenostavili še veliko pregovarjanja, sprenevedanja, in nenazadnje končno postavili pogoje za odgovoren in konstruktiven pristop reševanja našega skupnega prostora. Hkrati pa pričnimo razmišljati o uporabi obnovljivih alternativnih virov energije ter zmanjšanju porabe le te.
    lep pozdrav Mirjana


    Plinski terminali

    Prispeval/a: Pozitivke dne petek, 7. april 2006 @ 11:02 CEST
    NOVOSTI O PLINSKEM TERMINALU

    1.Postopki za terminal se pospešeno nadaljujejo:

    Kot je na javni konferenci o plinskem terminalu sredi Tržaškega zaliva v Gradežu ( sreda, 5. april) zagotovil gradeški župan Roberto Marin, se postopki za pridobitev vladnega soglasja k gradnji terminala nemoteno nadaljujejo. 19. aprila se bodo župani vseh prizadetih občin FJK sestali v Rimu na t.i. »konferenci uslug« (conferenza di servizi) , ki pomeni začetek druge faze postopka k soglasju. Občine naj bi do takrat oblikovale stališča in pripombe.
    Župan Marin je tudi povedal, da je španska vlagateljica ENDESA že obiskala občinsko upravo Gradež in ponudila pogajanja o morebitnih kompenzacijah in ugodnejši ceni plina za izpostavljene občine. Občina Gradež do ponudb nima še jasnega stališča.
    Stališče dežele FJK (ki je po zakonu prav tako obvezno) je že znano, saj je guverner Riccardo Illy med najodločnejšimi zagovorniki obeh načrtovanih terminalov v Tržaškem Zalivu ( v morju in v Žavljah)

    1. Neodvisni strokovnjaki opozarjajo na pomanjkljivosti analize

    Fizik Pierluigi Salvelli (Odbor za zaščito Tržaškega zaliva-Trst) opozarja na pomanjkljive podatke in metodologije v oceni družbe Endesa. Pri ocenjevanju vplivov hlajenja vode-opozarja Salvelli- so se v študiji pri simulacijah poslužili codeksa CORNIX, ki je pomanjkljiv, ker ne upošteva nekaterih posebnosti zaliva in je verodostojen le v časovno zelo omejenem obdobju. V študiji so nerazumljivo zanemarjene spremembe gostote in specifične teže ohlajene vode ter šibkost in počasnost konvektivnih in drugih tokov v plitvini zaliva. Po simulaciji, ki bi upoštevala vse te dejavnike ter 30 letno neprekinjeno odvajanje hladne in klorirane vode iz terminala, lahko se pričakuje, da bo na koncu obratovalne dobe 1 m visoka ohlajena plast vode in klora pokrila do 16 x 16 km površine dna Tržaškega zaliva, kar bi bila ekološka katastrofa.

    Biokemik Fabio Gemiti (WWF) opozarja, da se bo vnašanje klora v Tržaški zaliv z dvema terminaloma povečalo trikrat v primerjavi s sedanjimi količinami. Največ klorirane vode prispeva sedaj železarna pri Skednju (20 tisoč kubikov vode na uro). Iz enega terminala bo v morje vrnjeno 23 tisoč kubikov ohlajene in klorirane morske vode na uro.

    3. Potrebna bo sprememba plovnega režima .Varnostni ukrepi bodo zajeli tudi slovensko morje

    Načrt družbe Endesa-terminal Alpi-Adriatico neposredni bližini slovenskih ozemeljskih voda ( približno 500 metrov od izbrane lokacije) in slovenske obale, kot specifiki tovrstnega načrtovanja, ne posveča nobene pozornosti. V obsežnem dokumentu je Slovenija posredno omenjena le pri analizi plovnih koridorjev , ki potekajo v bližini terminala in ki vodijo, med drugim tudi v Koprsko pristanišče. Analiza večkrat izpostavlja dejstvo, da je bila, iz varnostnih razlogov in zaradi videza, izbrana največja možna razdalja od italijanske obale,to je 10 km. Nikjer ni omenjeno , da je izbrana lokacija , ki leži na točki 45◦ 37' geografske širine in 13◦ 34' geografske dolžine oddaljena le 9 km od slovenske obale (Pirana). Projektant predlaga izključno varnostno cono okoli terminala (Marine Exclusive Zone) v radiju 1000 metrov, torej tudi v delu slovenskih ozemeljskih voda. Platforma bo nameščena v morskem pasu ,kjer je sedaj plovba prepovedana. Veliki plinski tankerji (dolžine do 300 m z manevrskim redijem,1.500 m), ki bodo pristajali k terminalu bodo očitno to prepoved obšli oziroma se bo plovni režim spremenil. Oba plovna koridorja, vhodni, v slovenskih teritorialnih vodah in izhodni, v italijanskih vodah, potekata 1500 m odnosno 1000 m od platforme terminala. Po varnostnih predpisih, ki jih je italijanska vlada sprejela in zapisala v soglasju za druge podobne terminale v Italiji, so navedene razdalje problematične. V odločbi o gradnji terminala v Livornu, ki leži 12 morskih milj od obale in je po kapacitetah za polovico manjši od Tržaškega, je vlada določila, da mora biti plovba velikih čolnov iz varnostnih razlogov prepovedana v radiju 2 morskih milj od terminala. Stalen radarski nadzor mora obsegati razdaljo 4 milj od objekta, neprekinjeno (24 ur) pa mora biti zagotovljen nadzor s posebno za varnost opremljeno ladjo okoli terminala v radiju 1 milje. Ob upoštevanju predpisov , ki veljajo za druge terminale v gradnji, so varnostni pogoji lokacije terminala v Tržaškem zalivu pomanjkljivi.


    Plinski terminali

    Prispeval/a: mirjanac dne petek, 7. april 2006 @ 11:19 CEST
    Na Včerajšnjem zboru krajanov občine Milje ter okoliških manjših občin je bil zanimiv podatek, da so analize ogroženosti italijanskih mest pred terorističnimi napadi oddvojile dve mesti...Milano ter Trst.
    Lep dan vsem
    Mirjana


    Plinski terminali

    Prispeval/a: Pozitivke dne petek, 7. april 2006 @ 11:31 CEST
    PETICIJA PROTI TERMINALOM V TRŽAŠKEM ZALIVU

    S skrajno osuplostjo smo iz javnih občil izvedeli za napoved italjanskih oblasti (op: napoved je prišla s strani vlagatelja, oblasti so bile do zdaj tiho, razen Illyja,ki je to povedal na večerji z Ruplom) , da v Tržaškem zalivu, v neposredni bližini slovensko-italijanske meje, skupaj z energetskimi multinacionalkami načrtujejo gradnjo dveh terminalov na utekočinjeni plin. Še z večjim začudenjem smo spremljali zamude in neučinkovitost slovenskih pristojnih vladnih organov, še zlasti zunanjega ministra, da bi nemudoma ukrepali in zaščitili interese prizadetega prebivalstva.

    Preliminarne analize neodvisnih strokovnjakov kažejo, da bi plinska terminala močno prizadela občutljiv ekosistem Tržaškega zaliva. Povzročila bi krčenje morske flore in favne. Dejavnosti kot so ribolov, turizem, in plovba bi bile močno prizadete. Močno prizadeta bi bila tudi kakovost življenja ljudi na obali. Tradicija Slovenije kot pomorske države bi bila izničena.

    Opozarjamo, da Ustava RS v 72. členu določa obveznost, da država »skrbi za zdravo življensko okolje«. Pravico do zdravega življenskega podrobneje opredeljuje zakonodaja. Republiko Slovenijo k varovanju zdravega življenskega okolja zavezujejo številne mednarodne konvencije, med njimi Jamajška konvencija, Barcelonska konvencija, Konvencija o biološki raznovrstnosti, Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje in, nenazadnje, evropski pravni red.

    Pozdravljamo javno pismo Predsednika RS dr. Janeza Drnovška predsedniku Vlade RS s pozivom za zavarovanje življenja in zdravega življenskega okolja v Tržaškem zalivu. Menimo, da je bilo jasno izraženo stališče predsednika dr.Drnovška v podporo prizadevanjem civilne družbe za zaščito Tržaškega zaliva ključno pri spodbujanju vlade k bolj aktivni in pozorni drži do spornega načrtovanja terminalov. Na znanje jemljemo izjavo Ministra za okolje in prostor dr. Janeza Podobnika, da varstvu morja daje prednost pred energetskimi interesi, kot tudi napoved Ministrstva za okolje in prostor, da bo v primeru ugotovljenih negativnih vplivov na okolje gradnji terminala nasprotovalo. Hkrati pričakujemo, da bo vlada zagotovila pogoje za ustanovitev neodvisne komisije in strokovno-znanstveno zanesljivo presojo primernosti plinskih terminalov na izbranih lokacijah ter čezmejnih vplivov njunega obratovanja. Pričakujemo, da bodo k sodelovanju v teh procesih povabljeni tudi predstavniki civilne družbe.

    Od Vlade RS zahtevamo, da v skladu s pravnimi obveznosti in razpoložljivimi mednarodnimi postopki, TAKOJ sproži dejavnosti za preprečitev gradnje škodljvih plinskih terminalov v Tržaškemu zalivu. Prav tako zahtevamo, naj Slovenija kot predsedujoča Barcelonski konveciji nemudoma, skupaj s sosednjimi državami, prične s prizadevanji, da se Severni Jadran razlgasi za ekološko zaščiteno območje. Vlado RS tudi pozivamo, da k nadaljnjemu razvoju Slovenije, vključno s slovenskim Primorjem, pristopi s skrbjo za varovanje zdravja in življenskega okolja. Pričakujemo, da bo Vlada RS pri tem svojo pozornost usmerila v razvoj in uporabo alternativnih energetskih virov.

    Podpisniki verjamemo v moč in glas ljudstva. Kolikor bi menili, da Vlada RS glede napovedane gradnje škodljivih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ne deluje v prid zaščite zdravja in življenskega okolja, si bomo, skupaj z istomislečimi italijanskimi sosedi, prizadevali za izvedbo čezmejnega referenduma za ustavitev načrtovanja terminalov.


    Plinski terminali

    Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 10. april 2006 @ 18:32 CEST
    Peticija je dostopna na naslovu:

    http://terminal.mladina.si/


    Plinski terminali

    Prispeval/a: Pozitivke dne sobota, 15. april 2006 @ 09:16 CEST
    Danes na občnem zboru organizacije TIGR Primorske tudi o plinskih terminalih

    POSTOJNA - Na Desetem rednem občnem zboru Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, bodo predvidoma sprejeli sklep o nasprotovanju gradnji terminalov za utekočinjeni plin v tržaškem zalivu, je povedal tajnik društva Lucijan Pelicon. Poleg tega naj bi sprejeli tudi sklep o nasprotovanju novemu italijanskemu zakonu o državljanstvu.

    Pelicon pojasnjuje, da društvo ne nasprotuje odločitvi posameznika, da prevzame italijansko državljanstvo, nasprotujejo pa načinu na katerega želi Italija z novim zakonom, po Peliconovi oceni, množično zbrati večje število državljanov. Posebej problematičen se jim zdi tudi datum, ko so sprejeli zakon, saj se v Italiji desetega februarja spominjajo izgona svojih rojakov iz Istre. Društvo bo letos sicer postavilo še najmanj tri spominska obeležja skupinam ali posameznikom, ki so prispevali v boju proti fašizmu. Med številnimi aktivnostmi bodo, skupaj s predstavniki Furlanije Julijske krajine, sodelovali pri evropskem projektu Interreg 3.2.3. "Za kulturo skupno doživetega padca fašističnega totalitarizma".
    www.dnevnik.si


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,54 seconds