Kalifornijsko mesto, ki slovi po skoraj arhetipski podobi mostu Zlatih vrat, je po pisanju San Francisco Chronicla marca letos kot prvo mesto v ZDA zakonsko prepovedalo plastične nakupovalne vrečke. Te naj bi trgovci nadomestili s takšnimi, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati.

Zakon, ki naj bi za velike trgovske centre začel veljati že s septembrom, je požel izredno zanimanje svetovne javnosti. Predstavnik mestnih oblasti, Ross Mirkarimi, je takrat povedal, da so zelo presenečeni zaradi pozornosti, ki jo je sprejetje zakona pritegnilo po vsem svetu, in izrazil upanje, da jim bo sledilo čim več mest in držav.

Zakaj je to pomembno? Plastične vrečke resno ogrožajo tako naravna kot urbana okolja. Šokantni so prizori seciranih poginulih morskih živali - ptic, kitov, delfinov, tjulnjev, želv in drugih, ki imajo želodce polne plastičnih vrečk in drugih plastičnih odpadkov, na primer pokrovčkov plastenk; ker jih ne morejo izločiti iz telesa, naj bi vsako leto poginilo več kot 100.000 morskih živali.

Plastične vrečke poleg živali ogrožajo tudi ljudi. Med drugim lahko zamašijo kanalizacijske odtoke, kar ima lahko zelo resne posledice. V Bangladešu, na primer, so po hudih poplavah leta 1998 ugotovili, da so plastične vrečke zamašile odtoke, zaradi česar so bile posledice poplav veliko hujše, kot bi bile sicer. Leta 2002 so zato v tej državi prepovedali uporabo plastičnih vrečk.

V zadnjih nekaj letih so marsikje po svetu, na vseh celinah, sprejeli različne ukrepe, ki naj bi prispevali k manjši uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk in posledično k manjšemu onesnaževanju okolja. Izjemno učinkovit je bil ukrep, za katerega so se odločili leta 2002 na Irskem, kjer so uvedli davek na plastične nakupovalne vrečke, in sicer 15 centov na vrečko. Uporaba vrečk se je po poročanju britanskega BBC v pičlih šestih mesecih zmanjšala za več kot 90 odstotkov.

Po besedah novozelandskih okoljevarstvenih aktivistk, od leta 2004 združenih v skupini Golden Bay Bag Ladies, ki so si za cilj postavile prepoved uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk na Novi Zelandiji, je plastična nakupovalna vrečka simbol sodobne potrošniške družbe, ki deluje po načelu uporabi in zavrži, brez premisleka o posledicah takšnega ravnanja. Zaradi pobud in pritiskov skupine se je novozelandska vlada zavezala, da bo z različnimi ukrepi do leta 2008 za 20 odstotkov zmanjšala uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk.

Poleg političnih obstajajo številne učinkovite alternativne rešitve, ki lahko na ravni posameznika pomembno prispevajo k manjši uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk. Namesto njih lahko uporabljamo nakupovalne vrečke iz blaga, za transport nakupljenih živil lahko uporabimo odpadno kartonsko embalažo, ki jo je mogoče dobiti v marsikateri trgovini, uporabimo lahko papirnate vrečke iz recikliranega papirja, biorazgradljive vrečke, v najslabšem primeru pa plastično nakupovalno vrečko uporabimo večkrat in ne le enkrat.

Zgodba plastične nakupovalne vrečke se je začela pred petdesetimi leti v ZDA s plastičnimi vrečkami za sendviče, ki naj bi zagotovile višjo raven higiene, predvsem pa naj bi prispevale k zaščiti gozdov pred izsekavanjem, saj so bile pred tem vrečke papirnate. Fenomenu naj bi torej med drugim botrovale okoljevarstvene težnje, ki pa so se sprevrgle v svoje nasprotje, saj se danes dobesedno utapljamo v plastiki. Po podatkih ameriškega Worldwatch Instituta gre vsako leto v promet od 4 do 5 bilijonov plastičnih vrečk.

Ob vsem tem močno presenečajo podatki, objavljeni na spletni strani slovenskega Okoljsko raziskovalnega zavoda, ki ob podpori ministrstva za okolje in prostor izvaja pilotni projekt okoljskega informiranja in svetovanja. Potrošnike sicer pozivajo, naj v trgovini ne vzamejo vrečke, če je ne potrebujejo, med okoljskimi nasveti za zdravo življenje pa najdemo tudi prispevek z naslovom Ekološke zmote, kjer med drugim piše, da so odklonilnemu odnosu javnosti do plastične embalaže, ki predstavlja "obroben ekološki problem", botrovale "propagandne dezinformacije". Strokovni krogi naj bi bili namreč enotni, da je prav plastična embalaža ekološko najprimernejša, saj "ne ogroža življenja in zdravja, klime, tal, vode, zraka, zalog surovin, kvečjemu polni deponije".
Vir: www.dnevnik.si