Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Planeti, zvezde in vsa ostala nebesna telesa so vpletena v neskončen niz ciklusov, ki ob svojih ponovitvah v vedno novih kombinacijah človeku, naravi in kozmosu prinašajo sveže izzive ter izkušnje. Tudi če stari opazovalci neba niso poznali planetov Urana, Neptuna in Plutona, pa so planetarne cikle preštudirali po dolgem in počez ter odkrili mnoge zakonitosti, ki jih lahko uporabljamo v svojem življenju oziroma širše, na primer v politiki, ekonomiji, ekologiji in drugod.

Mnogi astronomi in astrologi so svoje življenje posvetili preučevanju kombinacij posameznih ciklov, ki so se že zgodaj dokazali kot najbolj učinkoviti. Če Jupiter obkroži Sonce v približno 12 letih, Saturn pa v približno v 29 letih, potem – upoštevajoč premike obeh teles – je mogoče matematično izračunati, da se na ekliptiki (poti nebesnih teles okoli Sonca) srečata vsakih 20 let. Enako na vsakih 20 let si stojita nasproti in enako na vsakih 20 let sta njuna medsebojna kota 90 stopinj (astrološko povedano "kvadrat").

Če si ogledamo posamezne cikluse srečanj počasnih planetov, nas ne preseneča, da se Jupiter z najpočasnejšim planetom, Plutonom – čigar obkroženje Sonca traja približno četrt tisočletja! – sreča vsakih 12 let, kar je skoraj enako Jupitrovemu lastnemu krogu. Kako tudi ne bi bilo tako, če pa se Pluton v 12 letih ne premakne zelo veliko, torej za deset do dvajset stopinj. Jupitrova srečanja z nekoliko hitrejšim Neptunom se dogajajo vsakih 13 let in srečanja z Uranom vsakih 14 let. Saturn se z njimi dobiva na vsakih 33, 36 in 45 let, Uran in Pluton se snideta vsakih 127, Uran in Neptun na vsakih 172 let, medtem ko se najpočasnejša in najbolj oddaljena planeta, Neptun in Pluton, medsebojno srečate šele vsakih 492 let.

NEVIDNE NEBESNE ZAKONITOSTI

Dokazov, da ti cikli delujejo na družbeno dogajanje in odnose med subjekti, ne manjka. Preučevanje zgodovinskih gibanj in prelomnih dogodkov nam zelo hitro pokaže, da so prav vsi povezani s kakšnim od večjih premikov na nebu, pa naj gre za prevrat v državi, napoved vojne ali pa cunami na Sumatri. Za primer vzemimo 36-letni ciklus, ki ga s svojimi srečanji na nebu tvorita Saturn in Neptun. Teoretik astrologije H.S.Green je v začetku 20. stoletja ta aspekt po dolgoletnih študijah povezal s političnimi spremembami in reformami, praviloma ugodnimi za razvoj demokracije.

Tako je srečanje tega para planetov leta 1846 ustvarilo pogoje za objavo Komunističnega manifesta, naslednje srečanje leta 1882 pa je doprineslo k razvoju in ustanavljanju osnovnih komunističnih partij po Evropi. Greenovim naslednikom ni ušlo, da je naslednjemu srečanju Saturna in Neptuna leta 1917 nemudoma sledila oktobrska revolucija, naslednja konjunkcija pa je "prinesla" prelom v tedanji Sovjetski zvezi, ki je sledil Stalinovi smrti.

Študij teh ciklov je omogočil avtorjem najbolj znane knjige o svetovni astrologiji, da so že v prvi izdaji leta 1984 zapisali, da "bo ta konjunkcija leta 1989 označila še eno pomembno in bistveno fazo družbenega razvoja človeštva", slavni astrolog Andre Barbault pa je bil v začetku leta 1989 še bolj natančen, ko je objavil, da bo "letos poleti prišlo do hudih premikov v Sovjetski zvezi, morda celo do njenega razpada", kar je bilo za tedanji čas precej predrzna napoved, ki pa se je uresničila skoraj dobesedno.

Za današnji čas, predvsem za leto 2009, ki se odpira pred nami, je bolj pomembno neko drugo srečanje počasnih planetov, in sicer za opozicijo, torej nasproti ležeča si položaja Saturna in Urana. Ciklus gibanja teh dveh planetov je v žarišče zanimanja letos stopil zaradi dveh razlogov: po eni strani je sovpadel z grozečo gospodarsko krizo, ki se je razbohotila v zadnjih mesecih, po drugi strani pa je do njune prve (od skupaj petih do julija 2010) opozicije prišlo natančno na dan ameriških predsedniških volitev 4. novembra letos, dogodka, ki je bil z različnih zornih kotov že vnaprej imenovan kot "prelomen" v zgodovini ZDA in kajpak tudi v zgodovini sveta.

Astrologi teoretiki 45-letni ciklus srečevanje Saturna in Urana, naslanjajoč se na raziskave gibanj tega para planetov od leta 1625 dalje, povezujejo z desničarskimi in konzervativno-avtoritarnimi procesi, ki poudarjajo politiko reda in discipline. Ta cikel naj bi bil tesno povezan z razvojem imperialističnih nagnjenosti in kapitalizmom.

Pri preučevanju odnosov med Saturnom in Uranom so predvsem finančni astrologi prišli do spoznanja o tesni povezavi s plimami in osekami investicij ter proizvodnjo v težki industriji (te raziskave že dolga leta izvajajo v ZDA). V širšem smislu pomena lahko ta aspekt pomeni tudi "praktično uporabo (prizemljitev) briljantnih idej, vpogledov, iznajdb, reform in podobno".
Toda če naj bi natančneje opredelili tovrstna pričakovanja, moramo najprej vedeti, s kom imamo opravka.

OČE IN SIN, POLNA NASPROTIJ

Kar najprej povejmo, da Saturn in Uran nista prijatelja. Še več, sovražnika sta si, in to zadrta ter zagrizena, lahko bi ju imenovali celo "smrtna sovražnika". Zakaj tako hudo, si poskušajmo razložiti s pomočjo mitologije. Tam izvemo, da je bil Kronos (grški ekvivalent rimskemu bogu Saturnu) Uranov sin, ki je skopil očeta ter zavzel njegov prestol. Prerokovano mu je bilo, da ga bo sin vrgel s prestola, zato je poslej požrl vse svoje otroke. A žena je enega od otrok, Zevsa, skrila in mu podtaknila kamen. Prav ta otrok ga je kasneje pohabil in vrgel s prestola.

Vidimo lahko, da gre med Saturnom in Uranom za temeljni spopad med generacijami, pri čemer je Saturn v njunem odnosu sin in Uran oče. Uporništvo, revolucija ter srečanje novega in starega so zato poglavitna kvaliteta medsebojnih odnosov teh dveh planetarnih energij. Njuna srečanja zato prinašajo napetosti, medsebojno iritiranje, tehnične in tehnološke probleme, nujnost po spremembi reda in pravil.

Le-ta so domena Saturna, ki je resen, trezen, konstruktiven, urejen, konzervativen, pravi vzor reda, discipline, odrekanja in pravil, tisti, pri katerem ima vsaka stvar, vsaka beseda in vsak pojem svoje natančno določeno mesto v sistemu, kateremu je Saturn vdan do konca in kateri Saturnu omogoča trdnost in zanesljivost v delovanju. Saturn brez popolnoma jasnega in predvidljivega pristopa k življenju ne zna živeti. Vse mora biti na svojem mestu in vedno se ve, katero je tisto mesto.

Uran je seveda njegovo nasprotje v vsem. Ne zanima ga, kako je bilo včeraj – gre za edini princip v astrologiji, ki ga zanima izključno "jutri". Uran je vladar Vodnarja, inovativnega, čudaškega, nepredvidljivega intelektualca, ki se ne ukvarja z analizami, ampak s snovanjem novega, neznanega. Za Urana je ravno red tisti, ki ga temeljno iritira, zato se bori proti njemu in ga skuša spremeniti, preurediti po svoje.

Če ne bi bilo Urana, bi še danes rinili leseno ralo po njivah – Saturna to ne bi čisto nič motilo. Uran pa vedno razmišlja, kako bi bilo, če bi se nekaj dalo napraviti drugače. Kaj je to "drugače", pravzaprav niti sam ne ve, ideje mu pridejo sproti, točno tako, kot bi se prižgala žarnica in bi se nam posvetilo (tudi elektrika spada v domeno Urana)! A ravno ta nepredvidljivost iz tira meče Saturna.

Nikoli ne bosta mislila enako. Medtem ko Uran išče ideale in želi svet osvoboditi spon ter pravil, nas Saturn veže z odgovornostjo in socialno moralo; medtem ko ima Uran raje kaos in neskončen horizont novih idej in vizij, nas Saturn vedno znova opominja, da je vse zamisli potrebno izkristalizirati v jasne in uporabne strukture, sprejemljive za širšo skupnost, v katero smo povezani. Vse to se je v največji možni meri (zaradi tesne vpletenosti Plutona, ki v astrologiji pomeni princip radikalnosti, skrajnosti, in je tisti, ki prinaša najbolj generalne ali pa najširše možne premike) pokazalo v času zadnje opozicije Saturna in Urana sredi šestdesetih let.

To je bilo obdobje dotlej neslutenega kulturnega upora – "svobodna ljubezen in zakon", hipijevsko gibanje, gibanje črncev (Black Power), gibanje človekovih pravic, gibanje za enakopravnost žensk in še bi lahko naštevali. Toda gledano iz časovne razdalje lahko sredino šestdesetih let smatramo predvsem za "smrt" viktorijanske morale, ki je pomenila enega od trdnih temeljev družbe oziroma odnosov v njej. Po tem obdobju so se odnosi kreirali povsem drugače, možnosti so bile naenkrat večje in širše.

KAJ LAHKO PREDVIDEVAMO

Sovpadanje prve v seriji opozicij Saturna in Urana z ameriškimi volitvami ni namerna. Da bodo premiki v ZDA bistveni sestavni del vsega tistega, kar naj bi nam tokrat prinesla Saturn in Uran, ne dvomi nihče izmed poznavalcev. Po eni strani je odhajajoča Busheva garnitura zapravila velik del ugleda ZDA v svetu, državo pa skozi nesmiselne in izčrpavajoče spopade na Bližnjem vzhodu pripeljale v resno ekonomsko krizo, na notranjepolitičnem področju (socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo, družbeni odnosi) pa pripeljala do nevarne erozije, ki zahteva popolnoma drugačen pristop, če naj bi se sistem ponovno vzpostavil v nekdanji nesporni veličini.

Ali bo prihajajoča garnitura kos tako veliki nalogi, je vprašanje. In ker je Slovenija kot država močno sledi zgledom z one strani luže in ker tudi pri nas lahko čisto brez sramu govorimo o močni eroziji odnosov znotraj družbe (s pristavkom, da je bivša vladajoča garnitura za to porabila en sam mandat in ne dveh, kot se je to zgodilo v ZDA), je vprašanje, kako uspešno se bo s tem problemom spoprijela naša nova oblast.

Primerjalne študije s podobnimi planetarnimi situacijami iz zgodovine nam ponujajo kar nekaj scenarijev. Pričakujemo lahko velik premik v smeri želja in pričakovanj mase, množice, premik kolektivne zavesti torej. Zahteva srednjega sloja po spremembah bo tedaj na višku, težnje po spremembah pa se bodo nasilno udarile s težnjami po ohranitvi navidezno varnega statusa quo. Uran zahteva enakost in svobodo, Saturn pa se upira temu ter propagira varnost obstoječega dogovorjenega sistema.

To bo istočasno tudi zelo nestabilen in nevaren čas, obdobje, ko si bo marsikdo osvoboditev iz okovov tradicije predstavljal po svoje, tudi na silo, če ne bo imel drugih idej ali pa možnosti. Pričakujemo lahko nenaden padec voditeljev tistih narodov, v katerih se bo skozi odrekanje in frustracije izoblikovalo prepričanje, da njihova vlada ne opravičuje več zaupanja oziroma da ne zna zastopati njihovih interesov. Še posebej se to lahko zgodi v državah, ki jih vodijo vojaške ali drugače militantne vlade.

Logičen odziv teh oblastnikov bo sklicevanje na "višje interese naroda", pa tudi diskreditacija upornikov in zmanjševanje njihove vloge na nivo ekstremizma, terorizma in podobno. Ker bo to obenem tudi obdobje povečanega strahu med množicami, je mogoče pričakovati, da bodo oblasti poskušale prav s strahom te množice zadržati pred odhodom na ulice. Ker pa se bodo istočasno zgodili (ali pa bodo prav tedaj odkriti) številni škandali, prevare in sramote, povezane z vrhovi oblasti, se masovnega gibanja ne bo dalo ustaviti; z vsakim razkritjem nečednosti bo ogenj nezadovoljstva samo še večji.

Priznanje napak in zavzeto delo na odpravi posledic bo edina rešitev takih oblasti pred padcem, tega pa bodo sposobni samo tisti med voditelji, ki imajo dovolj izrazit čut za voljo naroda in dovolj pripravljenosti ter moči zapostaviti bonitete oblasti na račun tistih, ki so bili predolgo marginalizirani – na računa malega človeka torej.

Istočasno bo prišlo tudi do novih trendov in do dviganja tako stopnje tveganja kot tudi do koriščenja ugodnih vetrov na primer v ekonomiji – investicije ter borzni položaji se bodo praviloma dvignili oziroma izboljšali. Današnja recesija bo pozabljena.

NI RAZLOGA ZA STRAH

Odnos med Saturnom in Uranom nikoli ni enostaven. Spremembe, ki jih prinaša njuna večna bitka in ki so pogosto povzročene ali pa vsaj vzpodbujene z okoliščinami od zunaj, nikoli niso dobrodošle, saj med drugim povzročajo nelagodje, neudobje in frustracije. Toda vedeti moramo, če se ne zgodijo, bi vedno ostali na istem mestu. Ta planetarni odnos nas spodbudi h gibanju, k izboljšavam, k nečemu boljšemu. Zato je bolečino, ki se pojavi ob tem, mogoče gledati na več načinov.

Kar je še najbolj pomembno, pa je zavedanje strahu. Praksa kaže, da odnos teh dveh planetov v posameznikovem horoskopu vedno prinese neke vrste strah. Le-ta nam veže roke in nas sili, da ne napravimo ničesar ter da upamo, da bo ujma odvihrala mimo nas. Zatorej velja nasvet, naj se tega strahu zavemo. Strah je vedno večji od problema, na katerega se nanaša! Zato postojmo za trenutek in nekajkrat globoko vzdihnimo. Potem se s problemom spopadimo še enkrat. Popolnoma drugače bo.

Najpomembneje je torej, da nas vsega tega ni strah. Konec koncev nam ne bi smelo toliko pomeniti informacija o tem, kaj in kdaj se bo zgodilo, ampak informacija o tem, ali smo – če se bo že zgodilo – dovolj močni za soočenje s težavo, ki prihaja. Torej zavest o sebi in ne zavest o problemu. Ta prevratni čas bo prinesel nove kvalitete, kjer nihče nikomur ne bo dovoljeval, prepovedoval ali ga pooblaščal za dejanja, ampak bo potekal enakopraven dialog med vsemi stranmi. Čas, v katerem se bomo za svoje pravice izborili – ker se za nas ne bo boril nihče drug. Opazili bomo, da je odprtih veliko več vrat, kot smo jih videli kdajkoli, in od nas bo odvisno, ali bomo odšli skozi ta vrata in tudi, skozi katera.

www.astrology.si