Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM - 28. oktober 2007

POGREZNJENOST V TEMO IN POŽARI V KALIFORNIJI
V zadnjem času nas obkroža močna temačnost, ki je imela največjo intenziteto v nedeljo, 28. oktobra. Za to obstaja dober razlog, ki ga bom razložila kasneje. Za tiste, ki ste občutljivejši in povezani s stvarstvom bolj kot ostali, je ta vožnja lahko zelo neprijetna.

Lahko čutite, kot da je povsod sama temačnost, ki ji ne morete ubežati. Nikjer ni najti niti migljanja svetlobe. Kamorkoli se obrnemo, zgleda kot da je temačnost tudi tam. V ZDA, bo 31.10. t.i. noč čarovnic, tako te temačne teme, zlo in ostalo samo še dodajajo svoje v ta lonec.

Ta dozdevna pogreznjenost v temačnost, lahko v nas, skupaj z jalovostjo, brezupnostjo, kaosom in pomanjkanjem povezav, ki bi imele kakršenkoli smisel, v nas ustvarijo stanja strahu, zmede, panike, izgube, žalosti, žalovanja in podobno. Vse okrog nas se čuti še posebej čudaško. Kam, o kam, je šla svetloba?

Lahko se znajdete v razmišljanju kot: ''Ko bi le lahko našla nekaj, ki bi mi prijalo!''. Ali mogoče: ''Niti minuto več ne zmorem tolerirati kakršnihkoli nižjih vibracij!'', ''Vse okrog mene se čuti strašno!'', ''Nikamor ne moreš iti! Vse pretekle kreacije tega planeta so čisto preveč neudobne, da bi lahko bila v njih!'', ''Izgleda kot da ni nikogar, ki bi to vodil… nič več nima smisla, nobene varnosti ni več in zagotovo v tej realnosti tudi nobene trdne višje smernice ni več!''.

Torej, kaj se dogaja in kam sedaj sploh gremo?

Sedaj nas obkroža temačnost, ker se pomikamo na nove in višje nivoje, pri tem pa veliko čistimo. Kot vedno nam je tu v pomoč še retrograden Merkur. Vračati se nazaj in iti globlje je del procesa opuščanja. Seveda so tu še zastoji v komunikacijah in prometu.

Nekateri bodo rekli, da smo napadeni s strani teme, saj le-ta ne želi, da svetloba prevzame mesto in sije tako briljantno. Toda to je samo nižja raven interpretacije, ki izhaja iz uma, ki biva v nižje vibrirajočih realnostih. Nič več ne živimo v stanjih nepovezanosti z našimi jazi na višjih nivojih. In na ta način, polarnost in valjenje krivde na zunanje stvari, ne obstajajo več. Postaja samo bolj razvidno kot kadarkoli doslej, da preprosto čistimo in opuščamo vso temo znotraj nas. In kot resnični nosilci luči, kar mi smo, te temačne in goste energije preobražamo skozi sebe.

Na ta način je vse, kar lahko vidimo, tema in temačnost je povsod. To je zato, ker se je le-ta dvignila in prišla na plano, ker odhaja in se ne more več skriti. Sama nisem videla ali doživela ali čutila toliko temačnih energij naenkrat že nekaj let. To stanje, v katerem se trenutno nahajamo, je zelo običajna faza procesa vstajenja in resnično zelo normalna. To preprosto pomeni, da smo, kot vedno, na pravi poti, ko plezamo po lestvi vstajenja in pri tem premikamo nekatere velike kose temačnosti, pri čemer jim pomagamo na njihovi poti v nove prostore, ki se bolj ujemajo z njimi.

Dodaj k temu zrušitev stare realnosti in starega sistema, pa lahko čutiš, kot da so ti spodnesli tla pod nogami. Nič več nima nobenega smisla, saj staro ne deluje več. Česa se bomo sedaj oprijeli? Kam gremo?

Če ne moremo več najti ničesar, v čemer bi se počutili dobro, saj je večina teh stvari bivala v stari realnosti, potem v stari realnosti tudi ne moremo več najti naše odrešitve. Ustvariti moramo nekaj novega. Televizija (že nekaj časa) je v glavnem sporna. Služi samo temu, da nas vleče nazaj k nečemu, kar umira in v čemer se počutimo preprosto grozno. Televizija nas tudi odvrača od nove realnosti. Postavlja nas v realnost ne-fizičnega… realnost, ki obstaja nekje drugje. Novi svet in višje ravno pa so tukaj… sedaj… in televizija postavlja našo pozornost in potemtakem našo realnost nekam drugam kot pa v višje ravni… kjer sedaj smo, gledamo pa drugam! Isto drži za meditacijo. Vodi nas nekam drugam kot sem (kjer smo). Mi pa moramo biti tukaj… v tej novi realnosti… in sodelovati v njej, z namenom, da jo naredimo resnično in pridobimo kaj od vsega, kar nam ima ponuditi.

Se pravi, kamor lahko gremo je sem… v to novo realnost… in ne v bivanje v staro. Samo potopiti se moramo vanjo, namesto da se potapljamo v staro realnost, ki je sedaj ena sama velika iluzija starega uma, ki jo je ustvaril. Preden se je proces vstajenja pričel, je bila nova realnost mnogo manj dominantna realnost. Vanjo smo lahko šli skozi meditacijo, lahko smo jo našli v knjigi ali pa smo od časa do časa imeli kakšno posebno doživetje. Sedaj je ravno obratno. Nova realnost je tukaj prevladujoča in stara je iluzija, ki obstaja samo v naših umih.

''Vidim jo v fizičnem svetu,'' lahko sedaj razmišljaš, ''meni se zdi čisto resnična!'' Toda resnica zadeve je ta, da bolj ko se osredotočamo nanjo, bolj resnična postaja. In to je način kako pridemo v višje realnosti. Pomislimo na kaj in tam smo. Postane resnično. Tako moramo dejansko pričeti disciplinirati naš um, da misli na tisto, kar vemo, da je resnično… (to pa so) naša svetišča in naši posvečeni prostori višjega reda.

Se spomnite naših svetišč zemlje, ki smo si jih tako dolgo zamišljali? Se spomnite naših vizij enosti, povezanosti in vzpodbude, ki smo si jo tako dolgo želeli? Se spomnite svetih družb luči? Se spomnite našega samo-vzdržujočega se okolja in naših sanj o življenju v harmoniji z vsem?

Da, te stvari so zagotovo na bližnjem obzorju. In to je samo nekaj stvari, katerim lahko namenimo našo pozornost in bodo zagotovila našo bivanje v višjih ravneh, poleg tega pa nas bodo zagotovo pripeljala do njih.

To je vzrok zaradi katerega je najboljše ostati izven realnosti, ki se trenutno podira. Moj mož Phil je trenutno v Kaliforniji, kjer se bori s požari. Tudi vsi moji družinski člani (z izjemo moje hčere) so tam. Nekateri so bili evakuirani in tudi vrnjeni nazaj, drugi pa preprosto doživljajo surrealne aspekte, škodo zaradi dima in kaos. To je področje, kjer sem odraščala in več let tudi živela.

Kar odkrivam, je vse kar že vemo. Bolj ko se vključujem, bolj me vleče navzdol v čudno in nepredvidljivo realnost nesmiselnih stvari. Moj prvi vzgib je bil, da nemudoma odidem v Kalifornijo, da bom tam lahko na kakršenkoli način pomagala. Da, sočutje je tu, toda postalo mi je jasno, da ne rabim biti tam. Bolje bom služila s tem, da se bom osredotočila na najino selitev v novo mesto in pripravila nov prostor za Phila in zame in za tiste, ki bodo prispeli, ko bodo pripravljeni.

Phil doživlja enako. Tam je skrajen kaos in zmeda glede direktive za njihovo gasilno brizgalno in moštvo in na njihovi lokaciji je sedaj veliko preveč gasilcev. Nič nima smisla in izgleda, kot da ni nikogar, ki bi vodil te stvari. Kljub temu, da ostajajo umirjen in v pripravljenosti, se počutijo nekoristne, neprizemljeni so in izgubljeni.

Kot se nas večina zaveda, so požari v Kaliforniji del pomembnega čiščenja. Veliko področij, ki bodo postala področja in mesta luči, bo najprej doživelo očiščenje. To je del procesa. Na ta način bodo očiščena in pripravljena na nove vloge in višje namene. Področje San Diega je določeno za področje luči na planetu. Tako je bilo to čiščenje del tega procesa in naslednji korak v tem procesu.

Torej, naj samo stojimo ob strani in gledamo kako vse izginja? Kdaj naj karkoli rešimo? Trenutno je tukaj močan fokus na tem, da se ujame in kazensko preganja požigalec, ki je vpleten v nekatere od teh požarov. Na višjih nivojih je vse tako kot mora biti. Nekaj takšnega kot George W. Bush scenarij, v katerem on krasno opravlja svojo nalogo in prinaša pozornost ''tistih, ki sedijo na kavčih'' in tistih, ki potrebujejo dregljaje, k temu, da so pripravljeni narediti spremembe… to podpira naš evolucijski proces z več lahkotnosti.

S tem ko pozornost namenjamo povračilu in podobnemu razmišljanju, jo jemljemo od tam, kjer je najbolj potrebna. Je Philova izkušnja z ognjem enaka kot pri vseh ostalih? Dvomim v to. Zelo prepričana sem, da je tam veliko gasilcev, ki imajo precej drugačno izkušnjo od Philove in mnogo takih, ki so bili ključnega pomena. Vsak od nas bo imel izkušnje glede na to kje in kako vibriramo.

V tem obsegu je to Philovo zadnje leto v vlogi gasilca. Sedaj je potreben drugje. Tukaj so tisti, ki so izgubili domove. Ti posamezniki se verjetno učijo, kaj je resnično pomembno zanje, oziroma se učijo tisto v zvezi s čimerkoli je pač bil njihov premik. Tukaj so tudi tisti, katerih domovi so ostali nedotaknjeni. Mogoče so ti posamezniki že vedeli, kaj je zanje pomembno. Tukaj so tisti, ki bodo poklicani, da pomagajo tistim v prehodu in tistim, ki potrebujejo sočutje in navzočnost nekoga. Tukaj so tisti, ki bodo pozornost o stvareh prenesli množicam… tam, kjer je potrebna sprememba.

Vsakdo od nas je vedno točno tam, kjer mora biti, pri čemer ima točno takšno izkušnjo, ki odgovarja njegovi trenutni individualni vibraciji. Če ugotovite, da tam kjer ste, nič več ni ''nedotaknjeno'', potem je to verjetno zato, ker ne spadate več tja. Mnogi od nas sedaj spadajo nekam drugam. Preprosto ne bivamo več v stari realnosti.

V tem času velikih premikov, se dogodi tudi veliko izgub. Včasih se lahko pričnemo spraševati, kaj se bo naslednjič zgodilo ali pa se sprašujemo, če se bodo stvari sploh kdaj umirile in bomo sploh kdaj imeli malo pavze. To je pot vstajenja. Vedno vključuje uničenje starega, ponovno uravnoteženje sebe (zdravja in čustvenih precepov), vse skupaj pa je narejeno tako, da nas vedno bolj varno in popolno poveže z Virom.

Vir je tisto, kar je sedaj tukaj in nas nagovarja, da ga poiščemo. To pa vključuje odstranitev vseh preprek, ki blokirajo to božansko povezavo.

Tako je sedaj, ko se mnogi izmed nas nahajajo v prisotnosti velike teme, lahko vse še toliko večji izziv, večji kot je bil kadarkoli doslej. To je zato, ker vibriramo višje kot kadarkoli doslej. In ko vibriramo višje, postaja naše prenašanje kakršnihkoli težjih ali temnih energij, vedno bolj brezkompromisno. Čutimo lahko, kot da enostavno ne moremo česarkoli več prenesti. Dovolj je že vsega. To je zato, ker je kontrast med tem, kako sedaj vibriramo, v primerjavi s tem, kar vidimo, lahko zelo obsežen. Toda kot vedno, se zdi, da najdemo to dodatno moč znotraj sebe, ki nam dovoli nadaljevati… ostati tukaj… in delati tisto, kar je naše delo.

Vedenje, da so te težke stopnje vstajenja vedno samo začasne, lahko pri tem zelo pomaga. Bodite s tistimi, ki vas imajo radi in ki jih imate vi radi. Najdite prostor ali priložnost, da ste komu v oporo, razumevanje in sočutje. To nas vedno naredi močnejše. Povežite se z drugim, tako da mu prisluhnete… resnično prisluhnete. In če ste nezmožni narediti karkoli od tega ali karkoli drugega, samo prespite svojo pot skozi vse to. Privoščite si dolg počitek dokler ta faza ne bo končana. Bodite prijazni s seboj in vedite, da bodo vse neprijetnosti minile.

www.whatsuponplanetearth.com/latest.htm

V teh čudežnih časih vam želim Nebesa v vaših srcih, zvezdni prah v duši in čudeže v vaših življenjih.

Do naslednjič, Karen

Prevod: Rolanda Igriva Vila