Odbor za peticije EU, je obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11  v Bruslju. Na mojo prošnjo EU poslancem, sta se odzvala samo Ivo Vajgelj ter Lojze Peterle. Ostali poslanci v EU, ki smo jih izvolili, da nas zastopajo v EU pa na moj poziv niso niti odgovorili, čeprav po 67 členu ustave (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna:

»Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi morajo EU poslanci še bolj  slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. V AAG nas žalosti, da mag. Tanja Furlan, dr.Romana Cizelj, Jelko Kacin, mag.Mojca Kleva ter dr.Milan Zver tega dejstva ne upoštevajo, četudi smo jih nekaj dni pred tem opozorili, da bo odbor za peticije obravnaval peticije o nameravani  izgradnji plinskih terminalov.

To področje v Tržaškem zalivu, kjer želijo postaviti plinske terminale (uplinjevalnike) je kot kraj evropske pomembnosti in to je potrdila nova ocena o ekoloških vplivih bodočih plinskih terminalov. Organizacija WWF je pisala na Ministrstvi in na Deželo ter vprašala po temu, da bi trije projekti bili malo bolj specifično ocenjeni, glede na njihov morebitni "ekološki vpliv", ki bi ga imeli na pravkar rojenem področju morskega parka.

Področje okoli miramarskega gradu so ocenili kot Kraj, ki je pomembne za celotno Evropsko unijo, na to upozarja tudi WWF. Iz tega izhaja potreba, da se temeljito oceni vpliv, ki bi ga projekti o uplinjevalnikih in z njimi povezan plinovod v Tržaškem zalivu imeli na okolje in morski ekosistem.

WWF zahteva, da se izvede ocenjevanje in je že poslal dopis v zvezi s tem na Italjansko Ministrstvo za okolje, na Ministrstvo za kulturo (obe Ministrstvi sta namreč vpleteni v ocenjevanje projektov uplinjevalnikov in plinovoda), na za to odgovorne urade v pokrajini in na glavni direktorat za okolje Evropske Komisije v Bruselj.  Območje Miramara so proglasili za področje, ki je pomembno za celotno Evropsko skupnost.

V dopisu glede morskega parka je tudi dokument, kjer piše, da predstavljajo tveganje prav projekti za uplinjevalnike, ker je pri obeh terminalih predvidena uporaba velikih količin morske vode v procesu uplinjevanja. To vodo bi sicer vrnili nazaj v morje, ampak bi bila ohlajena in klorirana za potrebe uplinjevalnika, to pa bi povzročilo izginotje določenih živih bitij, ki so prej živela v njej, ta dejstva smo tudi v AAG navedli EU komisiji in EU parlamentu vendar so nas enostavno »BLOKIRALI«!

Poleg tega je tu še problem dvigovanja morskih sedimentov, ki bi ga povzročilo kopanje morskega dna  (zaradi postavitve plinovoda) in gibanje tankerjev; morsko dno je zelo onesnaženo, saj vsebuje živo srebro, druge težke kovine in razna goriva, vse to pa bi prešlo v
prehrambeno verigo in tako tudi v ribe, ki so bile do sedaj užitne.

Celoten vpliv teh naprav bi bil lahko zelo negativen za morske ekosisteme, vendar so do sedaj vse to zanemarjali ali podcenjevali - tako v študijah podjetij, ki so predlagali gradnjo teh naprav, kot tudi v samih postopkih VIA (ocenjevanje vplivov na okolje) s strani za
to odgovornih Italijanskih Ministrstev.

Tako že nekaj let opozarjamo z drugimi NVO na to, da je to zelo slabo in še huje pa je, če se to dogaja prav za območja, ki so tako zelo dragocena in naravna kot je prav Miramare.

Projekt uplinjevalnikov je torej potrebno oceniti v celoti in ne vsakega posebej kot je bilo to do sedaj storjeno. Potrebno je analizirati proces uplinjevanja in vpliv, ki bi ga le-to imelo na okolje. Preveriti je treba oba načina uplinjevanja - tako tistega "zaprtega tipa" kot tistega "odprtega tipa".

"Zaprti tip" predvideva gorenje plina in torej večjo proizvodnjo CO2 ter dušikovih oksidov, tehnologija "odprtega tipa" pa predvideva kumulativni učinek, ki nastane z ohlajanjem morske vode, izgubo ekosistemov v morskem habitatu, uničenje planktona in ličink, selekcijo bakterij, ki bi še vzdržale v takih življenjskih razmerah, izpust toksičnih snovi in klora v vodo. Glede klora je precej pomislekov.

Poleg tega, za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov, bo treba izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, bodisi na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v pristanišču Trsta načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov z težko kovino in ogljikovodiki onesnažene zemlje). Vpliv tega interventa bo grozen in bo postavil na kolena ekosistem malega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.). Komercialne dejavnosti pa bodo v obeh pristanišč v zalivu (mednarodno svobodno pristanišče Trst in luka Koper), utrpele hude posledice zaradi strogih varnostnih ukrepov ob dejavnostih plinskih terminalov .

Peticije, ki jih je Alpe Adria Green podala odboru (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskih obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Alpe Adria Green je s pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorila institucije Skupnosti na eksplozivno situacijo ozke kotline Tržaškega zaliva. Ta, razdeljen med tremi državami (Italijo, Slovenijo in Hrvaško) je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet terminala olja SIOT (največje pristanišče petroleja v Sredozemskem morju).
Tržaški zaliv, je že močno onesnažen z industrijskimi odpadki in visoko koncentracijo težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje, bi se z uplinjevalnikom dokončno prelomilo.

Stališču okoljevarstvenikov Alpe Adria Green, da blokirajo vse nove projekte z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvarijo območje ekološke zaščite, pristopa Republika Slovenija. Slovenija je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom v teku pri pritožbah na deželno upravno sodišče Lacija proti Italijanski republiki  glede projekta španske Gas Natural- Union Fenosa v tržaškem pristanišču.

Na odboru za peticije je bil dosežen sicer določen napredek, kako EU gleda na to problematiko, vendar se je še vedno na obravnavi čutil močen vpliv politike, ki jo zagovarja g. Potočnik, ki meni da je ta problem potrebno rešiti politično in ne strokovno. V Alpe Adria Green smo že trikrat predlagali naj se ustanovi tehnična komisija na ravni komisije EU, ki bi bila sestavljena iz strokovnjakov in ne iz politikov, pa žal do danes od gospoda Potočnika nismo prejeli odgovora na to pobudo. 

V zadnjih dneh je Gas Natural, dal v javnost izjavo, da so gotovi končni načrti za terminal v Žavljah, vendar ti niso dostopni javnosti, čeprav EU komisija trdi, da ni bila nikoli kršena AAHUŠKA konvencija

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard