Permakultura, ki se je znotraj novodobnih gibanj razširila preko celega sveta, sloni na več načelih.

Eno izmed permakulturnih načel se tako glasi: »Vsak del sistema naj služi čim več namenom«, z eno besedo ga je najlaže opisati kot mnogonamenskost. Kot primer bi bilo v zimskih razmerah smotrno omeniti ogenj. V časih iz začetka uporabe ognja so ljudje živeli predvsem v enoprostorskih bivališčih, eno ognjišče je služilo kuhanju, ogrevanju in razsvetljavi.

In ta način uporabe ognja je bil med revnejšimi sloji v uporabi še do časa naših babic. Kmečka hiša revnejšega sloja izpred sto let je imela še vedno le eno ognjišče. V hišo si vstopil preko črne kuhinje, v peči pa je gorel ogenj, katerega toploto je bilo preko krušne peči čutiti tudi v sosednji izbi.

Zagotovo je ogenj iz krušne peči črno kuhinjo tudi delno osvetljeval, vendar pa so za razsvetljavo že uporabljali trske, lojenke in pozneje tudi sveče ter petrolejke. Zanimivo je bilo, da te hiše niso imele dimnika, temveč so dimu pustili prosto pot na podstrešje, kjer je še podkadil suhomesnate izdelke ali sadje. Iz hiše moje babice se črne kuhinje ne spomnim, spomnim pa se štedilnika na drva ali po domače »šporheta«. Šporhajt je bil prvenstveno namenjen kuhanju, ogreval je le en prostor, za ogrevanje ene spalnice so imeli krušno peč, druga pa je bila neogrevana.

Kje vse imamo skrit ogenj v današnjih bivališčih? Številne žarnice nam ločeno osvetljujejo vsakega izmed prostorov, opremljenega z radiatorji, ki lahko toploto dobivajo tudi iz zelo oddaljenih kurišč. Kuhamo na elektriki ali plinu, vodo grejemo v bojlerju. Poleg tega pa smo z obiljem grelno - svetilnih teles pridelali tudi recimo toplotne viške. Če kadite imate zelo verjetno vžigalnik in kljub vsemu razkošju grelnih, svetilnih in ogrevalnih teles imamo še vedno nekje skrito svečo in vžigalice. Zakaj torej sveča in vžigalice? Zato ker obstoječemu sistemu ne zaupamo? Ali mogoče zaradi občutka čarobnosti, ki ga prostoru lahko da le čarobno migotanje plamenov?

S kakšnimi posledicami se, poleg izgube čarobnosti, soočamo, ker smo zaupali prodajalcem najrazličnejših umetnih ognjev. Številne žarnice res da povečajo vidljivost in pri branju varujejo naše oči, vendar po drugi strani osvetljujejo nočno nebo do te mere, da mlajše generacije sploh ne vedo več kako izgledajo zvezde. Centralna kurjava je res da praktična, vendar ima za posledico, da je najbolje ogrevan prostor v hiši eden izmed tistih, v katerem se tudi pomotoma ne bi zadrževali več kot je nujno potrebno, saj v kurilnici pač nimamo kaj početi. Kuhanje na elektriki ali plinu je sicer čisto in učinkovito, toda ali mi zna kdo povedati, zakaj so pice iz krušne peči tako priljubljene? Če že imamo centralno, zakaj torej še bojler in ne raje ogrevanje tople vode s soncem? Koliko nas stane klimatska naprava, s katero iz stanovanja v toplih mesecih odstranjujemo toplotne viške?

Dejansko se je težko osredotočiti na eno samo permakulturno načelo, saj je v resničnem svetu vse nadvse prepleteno. Poleg tega ne želim vzbujati misli, da je permakultura nekakšen klic po starih dobrih časih, seveda pa bi bilo možno tradicijo nadgraditi z modernimi pristopi.

Permakultura vsekakor priporoča uporabo lokalnih in obnovljivih virov energije, vendar pozor, to niso le drva. Krušno peč ali štedilnik lahko nadgradimo s centralno kurjavo, s tem bomo ogenj, njegovo prasketanje in toploto iz kurilnice prenesli v bivalni prostor in nato še v vse ostale. Oblika peči lahko ostane tradicionalna, vendar zakoni toplotne prevodnosti priporočajo zaobljene oblike. Vaši domišljiji in spretnosti lokalnih pečarjev prepuščam, ali se bo dalo v tej peči tudi kaj speči, na njej kaj skuhati ali posušiti. Vrata kurišča so lahko tudi steklena. Pri tej svetlobi sicer ne boste mogli brati, zagotovo pa bo ugodno vplivala na vaše počutje.

Za vse, ki bi si želeli izvedeti več priporočam obisk strani "permakulturni blog"

Lp JB