Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se v prizadevanjih za zmanjšanje nasilja v družini in nasploh ukvarja tudi s problematiko pedofilije, pri čemer izhajamo predvsem iz potrebe po zaščiti otrok in njihovih pravic. Zato tudi ne podpiramo predloga, da bi sezname pravnomočno obsojenih pedofilov javno objavili, saj bi s tem lahko dodatno stigmatizirali žrtve spolne zlorabe.

Pri tem izhajamo predvsem iz stiske otrok, ki so bili spolno zlorabljeni, z objavo spiska pa bi za njihov problem in za storilca, ki je pogosto eden od staršev ali bližnjih, lahko (v tako majhni državi kot je Slovenija) izvedela celotna okolica, sosedje, sošolci, prijatelji itd.  Nenazadnje bi s tem obšli tajnost postopkov, ki so prav zaradi varovanja koristi otrok taki. Z javnimi objavami spiskov pedofilov tvegamo tudi javni linč storilcev, kar pomeni, da bi kaznovalna politika prešla v roke ulice in bi bilo s tem konec pravne države.

V Sloveniji ali drugje po naših podatkih še ni bilo narejene nobene analize, ki bi potrdila, da bi objava takšnih podatkov oziroma javna objava spiska obsojenih za kazniva dejanja spolnega napada ali zlorabe otrok, lahko prispevala k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj.

Vzpostavitev evidenc obsojencev za kazniva dejanja, rehabilitacijo, izbris obsodbe in pogoje za dajanje podatkov iz evidenc ureja Kazenski zakonik RS (9. poglavje - členi 81 do 84). Zakon predpisuje, komu se podatki o neizbrisanih obsodbah lahko posredujejo (državnim organom, pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes).

Varuhinja meni, da so spiski storilcev kaznivih dejanj, tudi pedofilov, lahko na voljo le institucijam s strokovno usposobljenim osebjem, da lahko lažje nadzorujejo obsojence teh kaznivih dejan pri. Za določene poklice bi bilo nujno še pred zaposlitvijo zahtevati tudi potrdila o tovrstni nekaznovanosti. Tak neizbris iz kazenske evidence je prinesla sprememba Kazenskega zakonika in je velik napredek.  

Država pa mora poskrbeti za varnost državljanov v skladu z zakonodajo in storilcem izrekati ustrezne sankcije, vključno z varnostnimi ukrepi, med katerimi je tudi možnost obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu.

V največji možni meri se mora država na vseh ravneh posvetiti preventivi, to pa je ozaveščanje otrok o spolnih zlorabah in kako ravnati, ko do njih pride, predvsem, da je treba takoj prijaviti storilca. Največji strah storilcev je namreč ta, da bi bili odkriti, da se proti njim uvedejo postopki in se jih kaznuje.

Tudi kaznovanje storilcev mora biti ustrezno (zlasti v zavodih za prestajanje kazni). Dana jim mora biti možnost ustrezne terapije, saj lahko sicer po prestani kazni pride do ponovitve dejanj na škodo otrok. Torej, otrokom se je treba posvetiti s preventivo, storilcem pa s kurativo.

Varuh sicer ne more ocenjevati ukrepov v določenih državah (recimo v Makedoniji), niti neposredno predlagati sprememb zakonodaje.

Seveda je mogoče zakonodajo tudi spremeniti, vendar le na podlagi strokovnih analiz in ocen učinkovitosti sedanjih rešitev. Menimo, da morajo biti tudi predlogi za noverešitve podprti z ustreznimi strokovnimi analizami njihovih učinkov. Kot rečeno, strinjamo se z vzpostavitvijo in vodenjem takšnih evidenc za potrebe pristojnih organov, ne pa za »potrebe« javnosti.

Varuh tudi ni naklonjen kastraciji in pri tem sledi načelom, ki jih je postavil Evropski komite za preprečevanje mučenja (CPT), ki je odločno proti vsem oblikam kastracije.

CPT je to stališče zavzel po obisku Češke republike leta 2008 (odbor je ob tem obisku vodil nekdanji namestnik varuha Aleš Butala, sedaj vrhovni državni tožilec). CPT je takrat zavzel stališče, da je kastracija ukrep, ki ima nepopravljive fizične učinke in neposredne oziroma posredne posledice na duševno zdravje. Poleg tega ni nobenega jamstva, da bo izid (tj. znižanje ravni testosterona) trajen. Zaradi okoliščin, v katerih je poseg mogoč, se postavlja vprašanje, ali bo soglasje za kirurško kastracijo vedno resnično svobodno in utemeljeno. Odbor prav tako poudarja, da so trenutno na voljo učinkovite alternativne terapije za zdravljenje spolnih prestopnikov. Po mnenju CPT je kirurška kastracija pridržanih spolnih prestopnikov poniževalna. Več v njihovem sporočilu za javnost.

Nataša Kuzmič
Svetovalka za odnose z javnostmi / Public Relations Expert

Varuh človekovih pravic RS / The Human Rights Ombudsman of the Republic of Slovenia
Dunajska 56
1109 Ljubljana
Slovenia
Tel: +386 1 475 00 35
Mobi: +386 41 845 811
Fax: +386 1 475 00 40
http://www.varuh-rs.si