Nova študija (Koos, S. ,2011, Varieties of Environmental Labelling, Market Structures and Sustainable Consumption across Europe: A Comparative Analysis of Organizational and Market Supply Determinants of Environmental-Labelled Goods. Journal of Consumer Policy) je primerjala sisteme znakov za okolje in njihove vplive na potrošnike v 18ih evropskih državah.

Delež prodanih označenih izdelkov se je od države do države močno spreminjal, najvišjo raven pa so dosegle severne države. Trenutno je v Evropi v uporabi več različnih sistemov označevanja izdelkov, ki naj bi prispevali k trajnostni potrošnji.

Glavne razlike med sistemi so v vpletenosti države ter v količini zasebnih in javnih okoljskih označb. Med državami so tudi velike v strukturi trgov, kar pomeni različno preskrbljenost trgov s temi izdelki. Študija je pokazala, da so med državami glede nakupa označenih izdelkov velike razlike.

Švedska, Danska, Avstrija in Luksemburg so vodilne države glede na odstotek kupljenih izdelkov z znakom za okolje. Potrošniki na vzhodu in jugu Evrope se redkeje odločajo za nakup takih izdelkov. Študija je tudi ugotovila, da na potrošnike vpletenost države in količina oznak nimajo pretiranega vpliva, precej bolj na potrošnjo vplivata preskrbljenost trga in povpraševanje.

Kupovanje označenih izdelkov je le en vidik trajnostne potrošnje, opozarjajo avtorji študije. Dejstvo, da na jugu Evrope manj ljudi kupuje take izdelke, ne pomeni nujno, da so te države v svoji potrošnji manj trajnostne. Ljudje v teh državah so lahko bolj odvisni od drugih virov trajnostne potrošnje, kot je kupovanje lokalnih izdelkov na bližnjih tržnicah, svoje ugotovitve še komentirajo avtorji.

Vir: umanotera.org/etc