Nekatere stvari pridejo v pravem trenutku in z eno samo potezo postavijo vse stvari na svoje mesto in to lahko zatrdimo za državljanski coworking, ki prinaša predvsem nova orodja za soočenje z vprašanji trenutne situacije.

Eden največjih genijev našega čas dr. Einstain, je nekoč dejal, da pomembnih problemov, ki jih imamo danes, ne moremo rešiti z isto logiko, s katero smo jih ustvarili. Zato je čas, da pogledamo izven obstoječih okvirov in si zastavimo iskanje rešitev iz povsem drugačnih ter novih izhodišč.

Sodobne tehnologije, ki svoj veliko popularnost dosegajo na področju socialnih omrežjih, kot so facebook, twiter … in v skupnem ustvarjanju na e-projektih, najbolj znana je sigurno Linux s svojimi številnimi distribucijami, so s seboj potegnile tudi popolnoma nove načine delovanja v realnem svetu. S razumevanjem koncepta odprte kode, so pomembne spremembe vstopile tudi so v okolje družbene komunikacije, sodelovanja ter odločanja.

Eden od primerov dobrih praks, ki se vse bolj uveljavlja v inovativnih podjetjih in dinamičnih nevladnih organizacijah, doma in po svetu je tako imenovana tehnika odprtega prostora (world oziroma knowladge cafe), tehnika razvoja poslovnih sestankov oz različnih delavnic s katerim zelo različne ideje lahko zares hitro in efektivno združimo na skupni imenovalec ter jih razvrstimo po prioritetah, in tako dobimo tudi nek globji vpogled v razumevanje dogajanja. Model nam poleg tega omogoča tudi to, da so vsi sodelujoči enakopravno udeleženi v procesu in da so vse ideje dane v prostor, kar pomeni, da jih lahko kadar koli uporabimo. V zadnjem času se odprti prostor, uveljavlja tudi pri vzpostavitvi novih tipov delovnega okolja, kjer posamezniki z najrazličnejšimi profili, znanji ter vizijami, delujejo na skupnem prostoru, imenovanimi tudi coworking prostori, ki se nahajajo recimo v socialnih ali podjetniških inkubatorjih oz tako imenovanih Hubih.
Tehnika odprtega prostora je zelo učinkovita pri zbliževanju stališč tudi za večje skupine ljudi in kot taka zelo uporabna tudi za doseganje konsenza v širši javnosti, kjer imamo opravka z veliko različnimi pobudami, željami, informacijami in vprašanji. Posledica učinkovite sinteze pa so seveda tudi skupne odločitve o nadaljnjih korakih. Obsajajo pa tudi druge tehnike kot je design thinking, dregon draming…

V teh časih je naša širša skupnost postaja zelo dinamična spreminjajoča in tudi veliko bolj prilagodljiva, kot je bila recimo še pred 30 leti.
Sedanja oblika upravljanja ter odločanja o skupnostnih vprašanjih, izhaja iz leta 500 pred našim štetjem in jo imenujemo demokracija. Ne trdim, da ni učinkovita in da ni dobro delovala, trdim pa da bomo v prihodnjih letih oz desetletjih verjetno povsem spremenili dosedanje poti vodenja in soodločanja v skupnosti.

Družbena angažiranost je preko socialnih omrežij postaja iz dneva v dan večja, tehnologija nam vsak dan bolj omogoča večje obdelovanje podatkov in s tem tudi omogoča veliko večjo sintezo objavljenega. Nekatere spletne skupnosti in platforme, ki v določeni meri že opravljajo sintezo skupnega delovanja in združevanja znanja so tudi zelo dobro obiskane. Najbolj znan primer tega je Wikipedija in različne banke idej. Vendar verjamem, da bomo v zares kratkem času dobili tehnologijo, ki bo obvladala oz omogočala združevanje različnih pogledov ljudi v realnem času.

Največji problem trenutno predstavljata tako imenovana kakofonija in kaos, ko zaradi velike količine podobnih ali pa zelo različnih informacij(pogledov), ne vidimo celote in se ne moremo dogovoriti o napredku in temu kaj naj bo naslednji korak.

Rešitev, ki se v praksi odlično obnese za izoblikovanje skupnih mnenj je že zgoraj omenjeni world cafe (odprti prostor), ki v kombinaciji z miselnimi vzorci (med sodobnimi platformami se največkrat uporablja Mind Jet), predstavlja učinkovito sintezo povedanega. Seveda s čim širšo zasedbo vseh zainteresiranih v skupnem družbenem coworkingu.

V tem duhu, bi za začetek lahko naredili nekaj korakov v smeri uporabe teh treh tehnik:
Prav možnost uporabe, bi bila predvsem v ojačevanju pravne države, kjer bi z uporabo tehnike miselnih vzorcev oz flip chartov, na temelju odprtega prostora lahko začeli z slikovnem pisanjem zakonov, tudi laiki takoj videli čemu je zakon namenjen, katere člene pokriva in na katere se navezuje. Ob tem bi veliko lažje videli morebitne luknje v zakonih. Lahko pa bi uvedli tudi t.i. živo zakonodajo, z možnostjo javnega dodajanja predlogov za izboljšavo.
Druga morda še bolj potrebna uporaba coworking tehnik, pa je njihova uvedba znotraj parlamenta in sicer se parlamentarci, večino časa znotraj parlamenta samo prepirajo in pregovarjajo, kdo ima boljše stališče, kako je druga stran slaba in kakšne napake je kdo naredil v preteklosti, da o pozerstu in samo pomembnosti sploh ne govorim. Pri obstoječem parlamentarnem sistemu je strašno veliko neučinkovitosti in tratenja časa, zato je čas, da to nadgradimo in dvignemo na nov nivo, sploh ob dejstvu, da imamo ustrezno znanje in tehnike.

Tretja stvar, za katero je čas, da se spremeni je interaktivno sodelovanje ljudi z vlado in poslanci oziroma tako imenovan. Po naši ustavi imamo navedeno vladavino ljudstva, vendar se le ta v praksi izvaja zgolj z voljenem predstavnikov, manjka pa predvsem določanje skupnih ciljev in sprejemanju odločitev, ki vplivajo na vse državljane.

Ena izmed pavih rešitev pri vodenju bi bila povabilo k skupnemu oblikovanju skupne vizije in strateških ciljev. Le takrat če so ljudje sami udeleženi v procesih nastanka vizije in ciljev se lahko zavzamejo za to, da jo tudi uresničijo in da ohranijo vsaj nek minimalen nadzor v smeri njihove uresničitve.

Prejšnja vlada, je naredila sicer določen korak v smeri e-participacije, s portalom Predlagam vladi, vendar se tu odpira obilo priložnosti, od platforme Predlagam poslancu, pa do Predlagam državnim inštitucijam in javni upravi...

Ljudje imajo marsikdaj odlične ideje in zares je škoda, da bi šli v nič, samo zato ker jih nimajo možnosti predstaviti na ustreznem mestu.

Seveda, se odpirajo tudi vprašanja, o tem kako ravnati v primeru, da je neka situacija zelo kočljiva, vendar vedno obstaja možnost, da se postavi okvire znotraj katerih lahko udeleženci delujejo, oziroma da se vzpostavi več timov, ki raziskujejo rešitve na ista vprašanja.

Obstaja še vprašanje upoštevanja mnenja, kar bi lahko rešili z rednimi e anketami, na katerih bi ljudje lahko dokaj hitro razjasnili odprta vprašanja, dobra stran anketneg sistema pa je da bi se lahko v veliki meri izognili referendumom, seveda ob predpostavkah, da bi bil osebni ecertifikat, ustavna pravica.

Osebno si želim veliko več tvornega državljanskega sodelovanja in dogajanje v decembru 2012, lahko pomeni veliko prelomnico, vendar bomo v prvi vrsti morali državljani pokazati sami ravno toliko želje po tvornem sodelovanju kot jo želimo, od države oz vlade. Mislim, da bi morali za začetek narediti odprte prostore po vsej državi, in najprej znotraj stavkajočih določiti osnovne stvari, ki nas motijo in točke kjer želimo spremembe, pokažimo vladi da se da narediti stvari drugače.

Obstajata dva primere državljanskega coworkinga, kjer smo slovenci blesteli v svetovnem vrhu in sicer Očistimo Slovenijo, kjer smo dosegli najboljši rezultat glede % udeležbe državljanov od vseh 90 sodelujočih držav, pri dobrodelnosti, pa po nekaterih podatkih največji darujemo v svetovnem merilu na posameznega državljana.
Pri akciji Očitimo Sloveniji, je bil prvič v Sloveniji opažen en zelo zanimiv efekt, podpore pozitivnim zgledom in sicer se je bilo to, da ne sodeluješ v akciji družbeno nesprejemljivo. Ker po navadi je ravno obratno in sicer si mimo, če pomagaš ljudem in se za zavzemaš za druge.
Tovrstna pozitivna paradigma, bi morala veljati tudi v politiki, med običajnimi ljudmi in poslanci se je namreč nastal nekakšen prepad, dogaja se da nasprotju z vsakršno logiko nihče od razumnih in v mojih očeh spoštovanih ljudi noče v politko. Moralo pa bi biti ravno obratno, ker je politika zavzemanje za skupno dobro. Predvsem pa zares zelo pogrešam, udejstvovanje ljudi z visoko etično in moralno držo, ki tudi sicer delajo stvari za soljudi in boljši svet.

Primerjava sedanje demokracije, neposredne demokracije in coworking načina demokratičnega iskanja rešitev.
V zadnjem času se zelo veliko uporablja pojem neposredne demokracija, pa pri njeni uveljavi prihaja do nekaterih pomislekov obstajajo pa tudi določene nejasne tudi nekatere posledične uveljavitve v praksi.
Veliko bolj se namreč tudi v tem pogledu, vsaj glede na moje izkušnje z zelo odprtimi in demokratičnim vodenjem timov, obnesejo zgoraj omenjen tehnike, usmerjene v iskanje boljše celovite rešitve. To, da se prerekamo o dveh slabih predlogih namreč ni prava rešitev, prav tako ni prava rešitev, da eni preglasujemo druge, samo zato ker nas je več oz bolje branimo svoje interese.
Prava rešitev je nekaj kar obsega rešitev za vse naštete probleme.
Če dam primer ureditve križišča dveh enakovrednih cest v smislu primerjave sedanje oblike demokracije in neposredne demokracije v primerjavi z coworking tipom demokratičnega iskanja rešitev.
Če je v sedanji obliki demokracije vsem pasovom namenjena enako časa trajajoča zelena luč, je v neposredni demokraciji upravljanje križišča urejeno s hipnim sporočanjem koliko vozil je na katerem odseku v danem trenutku. V tem primeru bi coworking tip demokratičnega iskanja rešitev lahko primerjali z krožiščem, v katerem osnovni problemi težav z prometnimi zamaški in konicami v celoti in takoj odpadejo.
Da ne bo pomote v realnem življenju se tesno prepletajo vse tri metode reševanja problemov, vendar se verjetno strinjamo, da je krožišče v primeru možnosti daleč najbolj učinkovita rešitev.

Socialna pravičnost in zaposlovanje
Morda ima največjo vrednost pri reševanju težav in odprtih vprašanj coworking pristop prav pri vprašanju socialne pravičnosti, saj tu rabimo največji konsenz pri sprejemanju rešitev. Hkrati pa imajo dejanja oz dobrodelnost posameznikov zelo velik vpliv na svojo okolico. V osnovi je skoraj vse kar počnemo v življenju coworking, saj pri izjemno veliko primerih preko 90% na povsem prostovoljnem delovanju osnujemo sodelovanju drugimi ljudmi, pa naj si bo to pomoč sosedu, družini ali pa tudi pri udejanjanju v širši skupnosti.
Vendar pa obstaja še ena bolj pragmatična plat soustvajnja in sodelovanja, to je prenos dobrih praks in občutljivost na socialne probleme, ki jih z njimi rešujemo. Namreč le s sodelovanjem in soustvarjanjem skupnosti, so možni ogromni premiki v smislu ozaveščenosti.
Socialno podjetništvo je prav tako ena od stvari, kjer se coworking odlično obnese in si brez njega določenih stvari sploh ne bi mogli predstavljati.
Tako bi lahko s tehnikami coworkinga, zelo veliko doprinesli tudi k večjemu številu novih zaposlitev, če bi namesto samozaposlovanja in učenja pisanja prošenj, ljudi izobraževali v timskem delu in jim omogočili začetek v coworking skupnostih, ki so v svetu zelo dobro uveljavljene. Namreč veliko bolj verjetno je da bo preboj uspel v nekem spodbudnem delovnem okolju, z veliko podpore in ustvarjalne inovativnosti, kot če ustvarjaš sam doma za štirimi stenami. Tudi v primeru, da tvoja ideja ne uspe, vsekakor uspe ideja koga od članov coworkign skupnosti in zaradi socialnega omrežja, ki se stke v tovrstnih skupnostih je angažiranost na novem projektu lahko veliko hitrejša in tudi čas do nove zaposlitve s tem veliko krajši.
Izjemen napredek v smeri skupnega ustvarjanja predstavlja ti crowdfounding platforme, kjer različni zainteresirani ljudje podprejo različne proizvode in projekte, od povsem komercialnih pa do dobrodelnih in tudi takšnih, ki želijo recimo posneti film oz narediti nekaj dobrega za boljši svet. Ampak ljudje podprejo predvsem ljudi, ki imajo jasno vizijo in strast do tega kar želijo narediti.
Ko smo ravno pri strasti in skupnem postavljanju vizij, v sodobnem izobraževalnem sistemu se dogaja en zelo zanimiv paradoks, in sicer smo na celi črti padli na razvoju osebnostnih potencialov posameznika, namreč ne morem si predstavljati, da bodo ljudje vedeli kaj hočejo glede države, če več kot 70% mladih ne ve kaj bi radi počeli v življenju. Torej, če hočemo doseči večjo inovativnost znotraj podjetij in večje udejstvovanje v družbi, moramo temu posvetiti maksimalno možno pozornost.

Zaključil bi še z eno mislijo slavnega genija Einstajna, ki je ob neki priložnosti dobil uvid, ki ga je strnil v stavek: »Prihodnje stoletje bo duhovno ali pa ga nebo.«
In glede na to, da smo že globoko zakorakali v to stoletje, je čas, da vsi skupaj razmislimo o teh besedah. Etika, sociala, morala in skrb za okolje predstavljajo temelj zdravi družbi, zato je nujno, da začnemo kot skupnost razmišljati tudi o ozaveščenosti in dvigu duhovnega zavedanja na svetovni ravni. Čas je, da naredimo duhovni razvoj planeta, tako kot smo se pred 20 leti odločili za zeleni razvoj. Če nam je tej osnovi nam je danes vsem popolnoma jasno, da je ekologija temelj razvoja družbe v prihodnosti, nam mora biti še bolj jasno, da ob vsem znanju, ki ga imamo v smislu misel, beseda, dejanje, ne smemo tako trmasto vztrajati pri obstoječih miselnih konceptih ampak tudi tu narediti velik korak naprej.
Aleš Pevc