Tabori so za otroka odlična priložnost, da se nauči samostojnosti in neodvisnosti od staršev. Navadno je tako, da ob prihodu na tabor otrok cveti od zadovoljstva in ponosa. Tako je tudi prav. Tabori pa nudijo otroku še dodatne možnosti, ki se jih pravzaprav niti ne zaveda, jih pa sprejema z velikim veseljem. To so znanja in veščine, ki jih razvije in se jih nauči v sodelovanju z vaditelji in drugimi otroki približno iste starosti. In ne nazadnje je odhod otroka na tabor tudi za starše dobrodošel, saj si lahko vzamejo nekaj časa čisto zase.

Tabori so organizirani na sto načinov in z zelo različnim številom udeležencev. Lahko rečemo, da so boljši in slabši. Zagotovo pa je boljši tisti, ki bolj odgovarja vašemu otroku.
Prava starost, oz. kdaj na tabor?

Katera je prava starost, da se bo otrok dobro počutil? Splošno mnenje pravi, da je za otroke pod 10 let starosti boljši dnevni tabor. Torej je pri mlajših otrokih bolje začeti z dnevnim taborom, da se proti večeru vračajo domov. Pri starosti 10 ali 11 let so otroci že dovolj samostojni in sigurni sami vase, da so pripravljeni na enotedenski tabor, 12-letniki pa uživajo celo na tritedenskem taboru.

Pred vpisom otroka na počitniški tabor je dobro, da se s svojim partnerjem pogovorite o naslednjem:
- Zakaj želiva poslati otroka na tabor?
- Kaj želiva s tem doseči oz. kakšni so cilji?
- Kakšen tabor želiva za otroka?

Kakšen tip tabora?

Izbira tabora torej sloni na vaših ocenah in željah. Ali predvsem želite, da bo otrok le užival počitnice in se zabaval, ali da izpopolni določene veščine, športne, umetniške? Želite, da v taboru vlada predvsem tekmovalnost, ali da so dejavnosti na izbiro prepuščene otroku samemu? Da je v taboru veliko njegovih dosedanjih prijateljev, ali predvsem neznanih otrok? Vam je morda najpomembneje, kdo organizira tabor?

Ne pozabite, dragi starši, da je odločitev tudi na otroku, saj se bo tabora udeležil on. Torej se z njim pogovorite, kaj bi želel.

Kako najti pravi tabor?

Ko enkrat veste, kaj želite za otroka in kakšen tabor iščete, šele začnite iskati. Velikokrat vam brošure in obvestilni letaki o taborih povedo malo, oz. se nanje ne morete čisto zanesti. Zato se pogovarjajte s prijatelji in znanci, s starši otrokovih sošolcev, sosedi… Prav tako je priporočljivo, da po telefonu pokličete organizatorja in ga povprašate po detajlnih informacijah, ki so za vas pomembne.

Zagotovo so ena pomembnejših stvari vaditelji, njihove reference, izkušnje, znanja in sposobnosti za delo z otroki. Prav tako tudi sam prostor, kjer se odvija tabor. Je varen? Kakšne dejavnosti otroci izvajajo in kako so zavarovani pri tem? Imajo čelade pri jahanju, rešilne jopiče pri plavanju? Kakšen je program in koliko možnosti za izvedbo tega programa organizator dejansko nudi? Ima otrok pri izbiri programa kasneje še kakšno možnost spremembe?

Kakšne so možnosti za otroka, ki je bolj zaprt sam vase, da aktivno in enakovredno sodeluje v skupnih aktivnostih? Ali je otroku zagotovljeno, da ne bo odrinjen na stran in da bodo vaditelji upoštevali njegove lastnosti ter mu pomagali, da se aktivno vključi v igro?

Vodstvo tabora povprašajte tudi o izjemnih situacijah, n.pr. če otrok zboli in se ne more vključiti v termin, za katerega je prijavljen. Kako rešujejo spore med otroci? Skratka, povprašajte o vsem, kar se vam zdi pomembno za dobro počutje in varnost vašega otroka.

Če ima otrok domotožje

Prve dni tabora otroci pogosto občutijo domotožje. Če ni prehudo in ni za otroka resno obremenjujoče, je to povsem normalno. Pravzaprav je to znak, da ima otrok zdravo in ljubeče domače okolje.

So pa otroci, ki so že sami po sebi bolj samozavestni in domotožja ne bodo občutili. Če vas otrokovo domotožje posebno skrbi, lahko to omilite na nekaj načinov. Tu govorimo seveda o stacionarnih taborih, kamor otrok odide za več dni skupaj.

• Redno mu pišite, če se le da, vsak dan. Lahko pa že pred začetkom tabora napišete kakšno pismo, tako da ga otrok prejme že prvi ali drugi dan taborjenja. V sporočilih ne pretiravajte, niti z navdušenjem, da ste sami brez njega doma niti z žalostjo, kako zelo ga pogrešate.

• Vodstvo tabora opozorite, da je vaš otrok prvič sam zdoma. Priporočljivo je, da prvi dan tabora otroka predstavite in preživite vsaj nekaj minut skupaj z njim in njegovim osebnim vaditeljem ali varuhom na taboru.

• Če se otrokovo domotožje nadaljuje tudi drugi teden tabora, če vam še vedno piše brez žara in veselja nad svojimi novimi izkušnjami, se zavzeto in takoj pogovorite z vodstvom. Povprašajte po konkretnih stvareh, n.pr. koliko sodeluje pri aktivnostih, ali ima kakšne nove prijatelje, ali so mu njegovi vodniki všeč in tudi ali ga vodniki upoštevajo in kaj bi še lahko naredili, da otroku naredijo bivanje lepše in prijetnejše.

• V glavnem velja, da je eno ali dvotedenska odsotnost prava izbira za otroka, ki je prvič sam na taboru. Če se otrok izredno dobro počuti in uživa v novih dogodivščinah, mu privoščite še daljše bivanje na taboru, če vam le finančne zmožnosti to dovoljujejo.

Mnogi otroci se počutijo bolj samozavestne, če gredo na tabor skupaj s svojimi prijatelji. Zato se pogovorite tudi s starši teh prijateljev. Morda bo lažje vašemu in prav tako njihovemu otroku, če bosta skupaj.

Nikoli ne zamudite priti po svojega otroka. Ne pustite ga čakati v negotovosti, kdaj boste starši prišli ponj.

In zadnji dan mu privoščite veselje, obiščite ga na taboru, sprehodita se skupaj po vseh kotičkih, kjer je prvič doživljal svoje avanture. Naj vam pokaže taborni prostor, ob tem vam bo ponosno pripovedoval o svojih izkušnjah in dogodkih. Tudi vi boste v tem sprehodu natančno začutili, kako in koliko se je otrok dobro počutil na taboru.

In še ena malenkost: ne oblačite otroka v drage in najnovejše obleke. Zelo verjetno se bo umazal ali pa natrgal mikico. Naj se počuti sproščeno, saj so počitnice!

Vir: http://www.bambino.si/