|  Marsikateri otrok se po dolgih počitnicah težko prilagodi šolskemu urniku.   Psihologinja Mateja Hudoklin zato svetuje, naj bodo otroci   zvečer pravočasno v postelji, pripravljene pa naj imajo vse šolske potrebščine. 
 Že zgodaj samostojni
 Kot pravi Hudoklinova, lahko mlajši potrebujejo več pomoči, vendar je mora   biti s starostjo vse manj: "Če otrok nima posebnih težav, bi moral šolsko delo   opravljati samostojno – od prvega razreda." "Otroci so ob vstopu v   šolo še vedno tako majhni, da glede stvari, ki jih ne poznajo, povzemajo   čustvovanje staršev.
 
 Če so starši veseli, ponosni, podpirajoči in brez skrbi, bo   vesel, sproščen in v pozitivnem pričakovanju tudi otrok," opozarja psiholog   Aleksander Zadel. "Bolj ko mu bomo govorili, naj ga ne bo strah,   slabše bo in bolj se bo spraševal, česa vsega ga mora biti strah," poudarja.
 
 Kadar se šolarju zalomi, Hudoklinova staršem predlaga, naj si   vzamejo čas, da mu prisluhnejo. "Najslabše je reševanje težav odlagati na   pozneje ali otroka celo zavrniti, češ da ni primeren čas in da se bomo   pogovorili drugič," meni. Če pa se njegovo vedenje spremeni in imajo starši   občutek, da nekaj ni v redu, je čas, da se za nasvet obrnejo k strokovnjaku,   sklene sogovornica.
 
 Psiholog Aleksander Zadel staršem predlaga, naj se ne   vtikajo preveč.
 
 Kako otroku, ki je imel prejšnje leto učne težave, pomagati, da bo v   novem letu uspešnejši? Starši naj sami pri sebi razčistijo, kaj je za   njihovega otroka resnično pomembno. Ali to, da je večno nesrečen, ker ne dosega   uspeha, ki ga pričakujejo, ali to, da dosega uspeh, skladen z njegovimi   zmožnostmi. Kar lahko storijo, je, da otroka naučijo dobrih delovnih navad. Če   ga naučijo nositi še odgovornost, ki je v skladu z njegovimi razvojnimi   zmožnostmi, pa je to res odlično. Osredotočijo naj se na stvari, ki jih je   naredil dobro, ter mu dajo jasno vedeti, da so jih veseli in da ga zato zelo   cenijo.
 
 Koliko naj se starši vtikajo v otrokove šolske obveznosti? Šola je organizirana tako, da ji lahko sledi povprečen otrok. Starši so   predvsem neke vrste opomnik, mentor in pomoč, ko je ta resnično potrebna. Ni   prav, da so navzoči ves čas in pri vseh dejavnostih.
 
 Kako naj starši ravnajo, ko dobi otrok slabo oceno? Ključno   je, da z vprašanji dosežejo otrokove odgovore, kako bo oceno popravil. To   pomeni, da mora otrok natančno pojasniti, koliko se bo učil in kdaj. Cilj "učil   se bom več" je zelo slab. Cilj "vsak dan v tednu bom med 17. in 18. uro reševal   dodatne matematične naloge" pa je dober.
 
 Vir: www.zurnal24.si
 |