Veliko je otrok, ki ima težave s spanjem še več pa takšnih, ki se bojijo teme. Kako lahko ukrepamo in pomagamo starši? Vsi otroci preživljajo obdobja strahov. Strahovi so normalen pojav. Z njimi si otroci pomagajo skozi različne razvojne težave. Z razvojem prihaja do spremembe v intenzivnosti, številu in vsebini strahov. S starostjo se otrokovo okolje razširja, zato prihaja v stik z vedno več dražljaji, ki lahko sprožijo strah.

Kadar je človek prestrašen, se v telesu sprosti adrenalin in temu sledi hitro učenje kako obvladati strah. Nekatere strahove lahko vzbudijo otrokove resnične izkušnje z dražljaji, ki naravno vzbujajo strah (npr. glasni zvoki), ali neprijetnimi dogodki (npr. otrok se boji psov, ker ga je nekoč ugriznil pes).  Strahovi pa so lahko tudi posledica posnemanja vedenja oseb v njegovi bližini (npr.otrok vidi, da se starši ali vrstniki bojijo) ali pa poslušanja ali gledanja grozljivih televizijskih oddaj, filmov, zgodb ipd.

Možni izvor strahu je lahko tudi bujna domišljija (npr. pošasti v omari), zlasti zato, ker imajo otroci v predšolskem obdobju še razmeroma šibko sposobnost ločevanja resničnosti od domišljije.

Razvoj na splošno določa, česa in kdaj se bo otrok bal, kaj bo sanjal, si domišljal, sanjaril, itn. Tako se otroci v tretjem in četrtem letu starosti bojijo zlasti ločitve od staršev, teme, zvokov, majhnih živali in žuželk ter tega, da bi ostali sami. V petem in šestem letu so strahovi vezani na temo, hude sanje, domišljijska bitja ali dogodke, nadnaravna bitja (duhove in pošasti), divje živali, nevihte, ločitve od staršev ter poškodbe. Ne glede na starost posameznikov strah sprožijo nenadni in nepričakovani dražljaji. Strahovi z otrokovo starostjo postajajo številčnejši in močnejši. Hkrati pa z razvojem in izkušnjami številni strahovi izginejo, saj otrok spozna pravi pomen predmetov in pojavov, ki se jih boji. Tako imajo otroci v zgodnjem otroštvu več strahov kot dojenčki in malčki, pa tudi več kot otroci v obdobju srednjega otroštva.

Kako lahko otroku pomagamo premagati strah in lažje zaspati?

Najprej je treba otroka pozorno poslušati in upoštevati vse, kar vam pove o strahovih. Pomagajte mu, da spozna, kako naravno je, da se človek boji in da ga skrbi.

Nato ga pomirite in ga skušajte prepričati , da bo sedanje strahove lahko obvladal in da se bo, ko bo starejši, postopoma naučil premagovati strah. Seveda lahko skupaj pogledata pod omaro in se prepričata, da tam ni čarovnic ali pošasti, vendar ne smete sodelovati preveč živahno in vznemirjeno.

Pomagajte mu, ko se trudi, da bi sam našel pravi način, kako obvladati strah. Pustite ga, da spet poujčka svojo ninico ali medvedka in dovolite mu, da se obnaša kot dojenček. V tej vlogi ne bo vztrajal dolgo.

Skušajte pomagati otroku, da bo dojel, zakaj ga je strah. Z njegovimi besedami mu povejte, da se podaja v nekaj novega, da se zna potegniti zase, da se skuša osamosvojiti od vas in da ga vse to plaši.

Paziti je potrebno, da ne uporabljate prezahtevnega besednjaka.

Naj otrok vpraša svoje prijatelje, kako se lotevajo svojih strahov. Povejte mu, da je bilo tudi vas strah, ko ste bili toliko stari.

Pomembno je, da gredo starši vsak teden z otrokom ven in kaj skupaj počno. Tako se ustvari možnost, da otrok pridobi zaupanje, še pomembnejše pa je, da dobi priložnost, da se z roditeljem identificira.

Pomembno je, da otroku omejimo gledanje televizije. Ob gledanju oddaj, ki bi utegnile imeti strašljivo vsebino, morajo biti starši zraven. Zadostuje ena ura televizije na dan in vsaj polovico tega časa naj bodo starši ob otroku. Pomembno je, da gledanju TV sledi pogovor, saj pogovor pomirja in hkrati daje priložnost, da otrok izve o pomembnih vrednotah, ki jih gojijo starši.

Ko premaga svoje strahove, mu posebej povejte, da to veste. Tako se bo učil iz svojega uspeha.

Poskrbite, da vaš otrok dovolj spi - določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri se bo zjutraj zbujal.

Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna.

Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico.

Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju brez vaše pomoči.

Izogibajte se močni luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa otroka izpostavite dnevni svetlobi.

Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, in omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem.

Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov.

Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti.

Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.

Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, kava in čaji.

Vir: druzina.enaa.com/