Spletni časnik Žurnal24 piše, za mnogo otrok so domači ljubljenčki več kot le hišne živali, imajo jih za člane družine in najboljše prijatelje. Žal gredo vsi veseli trenutki, ki jih pričara domači ljubljenček, z roko v roki z njegovo bolečo izgubo. Naj gre za bolezen, starost ali nesrečo, bo nekega dne poginil, kar pa je lahko za otroka zelo težko in stresno.

Konec koncev so domači ljubljenčki pogosto tisti, ki otroka najprej pozdravijo zjutraj in ko se vrne iz šole, ali pa so nepogrešljiva družba v obdobju bolezni in osamljenosti.

Otroka je nemogoče zaščititi pred bolečino, lahko pa mu starši pomagajo prebroditi težke čase. Pogin domačega ljubljenčka je pogosto prva izkušnja, ki jo ima otrok z izgubo dragega bitja, zato mu lahko proces žalovanja pomaga pri soočanju s prihodnjimi izgubami v življenju.

Ena od najtežjih nalog staršev je, kako sporočiti slabo novico. Najbolje je to storiti iz oči v oči nekje, kjer se otrok počuti varnega in zaradi okolja ne bo še dodatno zbegan. Glede na leta, zrelost in življenjske izkušnje otroka morajo starši oceniti, koliko informacij je treba ob tem posredovati. Če je žival že zelo stara ali neozdravljivo bolna, je smotrno razmisliti o pogovoru še pred poginom.

V primeru evtanazije lahko pojasnite, da je

• veterinar naredil vse, kar se je dalo,
• da ljubljenčku nikoli ne bi bilo bolje,
• da je to najboljši in najprijetnejši način, da žival odrešite bolečin,
• da bo ljubljenček umrl mirno in brez strahu.

Znova je od otrokove osebnosti in starosti ter interesa odvisno, ali boste preprosto in jedrnato pojasnili, kaj se bo zgodilo. Če je tako, lahko uporabite besede "smrt" in "umiranje", ali pa poveste v smislu "Veterinar bo dal injekcijo, ki bo ljubljenčka najprej uspavala, nato pa ustavila bitje srca". Mnogo otrok se bo želelo pred tem posloviti, dovolj stari ali čustveno zreli pa bodo želeli biti med procesom ob živali in jo tolažiti.

Ob evtanaziji je treba biti previden ob izražanju, da je žival "zaspala", saj majhni otroci dogodke interpretirajo dobesedno, kar bi lahko povzročilo napačne predstave o spanju, operativnih posegih in anesteziji. Če je smrt živali nenadna, mirno razložite, kaj se je zgodilo. Bodite jasni in posredujte količino informacij v skladu z otrokovimi vprašanji

Brez olepševanj
Skušajte se izogniti olepševalnim lažem. Če otrokom rečete, da je "Reks pobegnil", ali da je "Floki šel na izlet", to ni dobra ideja. Laž verjetno ne bo zmanjšala žalosti, če pa bo resnica prišla na dan, bo otrok še dodatno razjarjen in razočaran, ker ste mu lagali.

Če vas vpraša, kaj se zgodi z živaljo po smrti, se oprite na lastno razumevanje smrti, če je treba tudi na religiozni zorni kot. Ker nihče od nas tega ne ve, je pošteno priznanje tega dejstva vsekakor ustrezen odgovor. Nič ni narobe, če otroku povemo, da je smrt skrivnostna.

Tako kot vsakogar tudi otroke ob takšnih trenutkih preveva paleta čustev. Prepletajo se žalost, jeza, če je bila žival evtanazirana, nemoč, ker ni bilo mogoče pomagati, krivda, če kdaj niso ustrezno skrbeli za ljubljenčka, ali pa so se grdo obnašali. Otrokom je treba pomagati razumeti, da je to naravno, da je v redu, če o tem na začetku nočejo govoriti, in da boste na voljo za pogovor, ko bodo pripravljeni.

Ne čutite se prisiljene prikrivati lastno žalost, če boste pokazali čustva in odprto spregovorili o njih, bo to zgled otrokom. Poleg tega jim bo lažje, če bodo vedeli, da v žalovanju niso sami. Lahko pripovedujete zgodbe o domačih ljubljenčkih, ki ste jih imeli – in izgubili – ko ste bili mlajši, in kako težko se je bilo posloviti od njih.

Pogled naprej
Po začetnem šoku je pomembno otroku pomagati celiti rane in zreti v prihodnost. Otrokom bo pomagalo, če se boste domače živali spominjali na poseben način. Lahko organizirate slovesen pokop ali zgolj delite spomine na lepe in zabavne trenutke. Lahko napišete molitev, poslovilni govor ali pa misli, kaj je ljubljenček pomenil vsakemu članu družine. Lahko tudi opremite poseben album.

Zavedati se je treba, da je žalovanje za ljubljenčkom, posebej za majhne otroke, podobno žalovanju za človekom. Za otroka je izguba ljubljenčka, s katerim je delil ljubezen in prijateljstvo, pogosto večja kot izguba daljnega sorodnika. To boste morda morali razložiti prijateljem in družinskim članom, ki nimajo domače živali, ali tega ne morejo razumeti.

Morda je najpomembneje, da v obdobju žalovanja o ljubljenčku govorite pogosto in z ljubeznijo. Naj otrok ve, da bodo ostali lepi spomini, tudi ko bo bolečina minila. Ob pravem času pa lahko razmislite o novi prikupni živali. Ne kot o nadomestku, ampak kot o novem družinskem prijatelju, še pišejo v Žurnalu24.

Vir: www.zurnal24.si