Tam na deblu ležečega drevesa sta sedela ter poslušala ptičje petje, topel pomladni veter jima je pel pomladno pesem.. Ničesar nista govorila, le z roko v roki sta sedela tesno drug ob drugem. Veselila sta se srečanja z njeno vnukinjo, on pa je v sebi nosil težko breme kaj storiti. Čakati? Sam svojih ni videl že 10 let. Začelo se je z nasiljem v družini. Zet mu je nagajal na vse mogoče načine, ga poniževal.

Zadeva je prišla na sodišče, dan pred odhodom na sodišče pa je prišel na njegov dom policist (neuniformiran). Skupaj s takratno ženo sta takrat pila na dvorišču kavico ter se pogovarjala. Njegovo sporočilo je bilo jasno, hčerka je očeta na policiji prijavila, da z mamo ravna grdo. In to dan pred obravnavo na sodišču! Pa saj to ne more biti res, zakaj je naredila to. Da očeta izenači z dejanji svojim partnerjem?

To ga je zelo prizadelo, posebno ker ob zadnjem nasilju iz strani zeta in klicu policije posredovanje bil zgolj za vzrok da mu je hčerka prepovedal in ni več dovoljevala stikov z vnuki ki jih je imel tako rad. Enkrat mu je celo iz rok iztrgala vnuka ko se je z njo in hčerko slučajno srečal v mestu.

In sodišče? Sklep in epilog je bila položnica za kršitev reda in miru. Njegova bivša žena je vse zatajila, menda ni nič videla ne slišala. Celo to da je lastnega sina vrgel čez prag zet, ko je šel zetu povedat da se tako ne dela z očetom… To se je zgodilo že pred tem.

Grožnje in nasilje so opravile svoje, začasno je prenehal opravljati sp. dejavnost ter šel zaradi živčne izčrpanosti nezmožnosti odšel, oziroma se preselil od doma.. Tam je razmišljal o izdaji tistega v katerega je upal.. Zavedal se je tudi lastnih napak, a ob spoznanju da se je hčerka ves čas skrivaj sestajala z materjo, dobivale sta se v mestu ob kavici in cigaretu, kar prej ni počela, ni kadila.

Po daljšem bolniškem staležu je vrnil obrtno dovoljenje ter se prijavil na zavodu za zaposlovanje na novem naslovu kjer je dočakal upokojitev ter skromno pokojnino.

Ni pozabil da mu je morda po par mesecih umrla tašča, ki je živela v kraju kjer živi zdaj. Nihče ga ni o tem obvestil, bil pa je deležen graje ker ga ni bilo na pogreb. Morda mu je zet na ta način preprečil srečanje z vnuki…

Položnica ki je prišla na njegov novi naslov je bila sklepno dejanje, kazen za kršenje reda in miru. Zakaj se pravica tako grdo poigrava? Plačala jo je njegova bivša žena, znesek pa ni majhen. Zdaj v domačiji, ki jo je dobil kot dediščino živita bivša žena ter sin ki je bil sicer zaposlen v Avstriji ter imel izven zakonsko partnerico in hčerko, vendar sta se razšla.

Sin je z očetom po telefonu še bil povezan, ko pa ga je poklical zakaj ga niso obvestili o pogrebu pa je rekel da je bila to želja ostalih. Od takrat se nista slišala, enako pa je odbil povezavo prek družbenega internetnega omrežja FB.

Vendar pomladni veter deluje na novo zvezo pomirjujoče, kakor da bi govoril, ne pozabi vnukov, nekoč te bodo poiskali, našli.. Morda bo takrat že v gomili in jih ne bo mogel stisniti k sebi čeprav jih je imel tako rad.

In štorklja, ki jo je imel tako rad bo poletela, nosila pesem o Prekmurju, Denis in vse ostale, nad zasavskim hribovjem pa jih bosta poslušala s prijateljico

Leta tečejo življenja pa piše zgodbe lepe pa tudi manj lepe.

jože.k