19 milijonov evropskih otrok živi v revšèini. Vsak deseti Evropejec živi v gospodinjstvu, kjer ni nihèe zaposlen. Osmim odstotkom Evropejcev služba ne omogoèa, da bi se izkopali iz revšèine. »Imamo sreèo, saj živimo v eni izmed gospodarsko najuspešnejših regij, a kljub temu na svoji koži revšèino vsak dan obèuti 80 milijonov Evropejcev,« poudarja evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Vladimir Špidla. EU je zato sklenila leto 2010 posvetiti odloènejšemu boju proti revšèini in socialni izkljuèenosti.

S sofinanciranjem projektov bo v okviru evropskega leta 2010 pomoè usmerjena k osebam, katerih preživetje je pogosto odvisno od socialnih transferjev, »revnim zaposlenim«, ki zaradi nizkih in neizplaèanih dohodkov živijo pod pragom tveganja revšèine, ter delavcem migrantom in njihovim družinskim èlanom.

Dejavnosti in pomoè bodo namenjene tudi otrokom, pri katerih je zaradi revšèine ali socialne izkljuèenosti ogrožen njihov telesni, duševni, èustveni in socialni razvoj, starejšim osebam, invalidom, osebam s težavami v duševnem zdravju, brezdomcem, odvisnikom, Romom in žrtvam nasilja. Veè na: www.2010againstpoverty.eu.

Z novim letom nov trio predsedujoèih Svetu EU

Predsedovanje Svetu EU z novim letom prevzema nova trojica držav. Prva bo Španija, ki bo prednostno poskrbela predvsem za to, da bo Lizbonska pogodba zaživela v praksi. Med prioritete predsedovanja Svetu EU Španija med drugim uvršèa še spopadanje z gospodarsko krizo, približevanje Zahodnega Balkana Uniji, podnebne spremembe in energetsko varnost.

Španski premier in zunanji minister pa bosta prva, ki ne bosta veè vodila zasedanj svojih kolegov iz EU, saj bosta te naloge v skladu z Lizbonsko pogodbo opravljala prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy ter nova visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton.

Bodo pa španski ministri vodili ostale formacije Sveta EU. Predsedovanje Svetu EU bo iz španskih rok v drugi polovici leta 2010 prevzela Belgija, za njo pa Madžarska (prva polovica 2011).

Pred vrati zaèetek ustanavljanja Evropske službe za zunanjepolitièno delovanje

Skladno z Lizbonsko pogodbo bo Unija dobila tudi novo Evropska službo za zunanjepolitièno delovanje, na èelu katere bo visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton.

Služba bo odgovorna za splošno vodenje zunanjih odnosov in varnostne ter obrambne politike, kamor med drugim sodijo civilne in vojaške misije EU. Evropska komisija bo še naprej odgovorna za trgovino, razvojno pomoè in širitveno politiko EU.

V Evropsko službo za zunanjepolitièno delovanje bo vkljuèenih tudi enajst posebnih predstavnikov EU za odnose s tretjimi državami, sestavljena pa bo iz geografskih in tematskih oddelkov, združenih iz obstojeèih pristojnih oddelkov Evropske komisije ter Sveta EU.

Uslužbenci Evropske službe za zunanjepolitièno delovanje bodo torej uradniki Evropske komisije, Sveta EU in držav èlanic. Za vzpostavljanje službe je predvideno obdobje med letoma 2010 in 2012, ko naj bi ta dosegla polno delovanje.

Skupina za premislek o prihodnosti EU

Kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030? Odgovor na to vprašanje išèe skupina za premislek o prihodnosti EU, ki jo vodi Španec Felipe Gonzalez, njen generalni sekretar pa je Žiga Turk. Od decembra 2008 se dvanajsterica èlanov (med njimi so tudi nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga, nekdanji vodja finskega podjetja Nokia, Jorma Ollila, ter Nobelovec in ustanovitelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walensa) redno sestaja vsak mesec.

Skupina se ukvarja s temami, kot so migracije, mednarodni kriminal in terorizem, energija, podnebne spremembe, krepitev gospodarstva, družbene odgovornosti itd., poroèilo o svojem delu pa bo predvidoma predstavila na junijskem zasedanju Evropskega sveta.

Lažje najemanje posojil v tujini

Maja letos bo zaèela veljati direktiva o kreditnih pogodbah, ki poenostavlja najemanje posojil v tujini. Banke bodo morale prosilcem za posojila, vredna od 200 do 75.000 evrov, ponuditi standardne obrazce z informacijami o kreditnih pogojih, ki morajo opredeliti:

• posojilno obrestno mero, fiksno in/ali spremenljivo;
• skupni znesek kredita;
• efektivno obrestno mero;
• trajanje kreditne pogodbe, èe je to potrebno;
• skupni znesek, ki ga mora plaèati potroÅ¡nik, in viÅ¡ino obrokov.

Veste, da dve tretjini Evropejcev za nakup avtomobila ali pohištva najame posojilo, nova pravila pa ne bodo veljala za hipotekarna posojila.

Kaj prinaša nova direktiva o storitvah na notranjem trgu EU?

Z letom 2010 se zaèenja izvajati direktiva o storitvah, za katero so imele države èlanice dve leti èasa, da so jo prenesle v nacionalno zakonodajo. Zelo pomembna je zato, ker omogoèa uresnièevanje èetrte temeljne evropske svobošèine – prostega pretoka storitev.

Skladno z direktivo bodo tako ponudniki storitev (med njimi gradbeniki, obrtniki, arhitekti, veterinarji, turistièni vodièi, vrtnarji itd.)  svoje storitve ponujali kjer koli v EU, èeprav v posameznih državah nimajo svojega podjetja oz. podružnice. Obseg vkljuèenih storitev torej sega od frizerskih, èistilnih, nastanitvenih, gostinskih in pomožnih storitev za gospodinjstva (kot so zasebne varuÅ¡ke) pa do oglaÅ¡evanja in pravnega svetovanja multinacionalkam.

Ustanovitev podjetja kjer koli v EU pa je mogoèa prek spleta – na enotni kontaktni toèki (http://evem.gov.si), ki ponuja vse informacije, obrazce, vloge in dovoljenja.

Seveda pravice veljajo tako za slovenske podjetnike v tujini kot za tuje podjetnike v Sloveniji.
Veste, da približno 70 odstotkov družbenega nacionalnega prihodka predstavljajo storitve? Te omogoèajo tudi 98 odstotkov novih delovnih mest.

Novi telefonski številki za klic na pomoè

Evropska komisija se je odloèila vzpostaviti dve novi vseevropski številki za pomoè – številka 116 006 bo namenjena žrtvam kaznivih dejanj, 116 117 pa državljanom, ki potrebujejo zdravstveno pomoè za primere, ki niso smrtno nevarni. Na številki 116 006 bodo žrtve kaznivih dejanj dobile informacije o svojih pravicah, èustveno podporo in informacije o organizacijah, na katere se lahko obrnejo.

Klicatelji na številko za nujno zdravstveno pomoè za primere, ki niso smrtno nevarni (116 117), pa bodo usmerjeni na ustrezno zdravstveno službo, in sicer zlasti zunaj obièajnega delovnega èasa, ob koncih tedna in ob javnih praznikih. Za delovanje številk morajo poskrbeti države èlanice, ki bodo številke lahko zaèele dodeljevati s 15. aprilom 2010.

Vir: www.euekspres.si