19 milijonov evropskih otrok živi v revščini. Vsak deseti Evropejec živi v gospodinjstvu, kjer ni nihče zaposlen. Osmim odstotkom Evropejcev služba ne omogoča, da bi se izkopali iz revščine. »Imamo srečo, saj živimo v eni izmed gospodarsko najuspešnejših regij, a kljub temu na svoji koži revščino vsak dan občuti 80 milijonov Evropejcev,« poudarja evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Vladimir Špidla. EU je zato sklenila leto 2010 posvetiti odločnejšemu boju proti revščini in socialni izključenosti.

S sofinanciranjem projektov bo v okviru evropskega leta 2010 pomoč usmerjena k osebam, katerih preživetje je pogosto odvisno od socialnih transferjev, »revnim zaposlenim«, ki zaradi nizkih in neizplačanih dohodkov živijo pod pragom tveganja revščine, ter delavcem migrantom in njihovim družinskim članom.

Dejavnosti in pomoč bodo namenjene tudi otrokom, pri katerih je zaradi revščine ali socialne izključenosti ogrožen njihov telesni, duševni, čustveni in socialni razvoj, starejšim osebam, invalidom, osebam s težavami v duševnem zdravju, brezdomcem, odvisnikom, Romom in žrtvam nasilja. Več na: www.2010againstpoverty.eu.

Z novim letom nov trio predsedujočih Svetu EU

Predsedovanje Svetu EU z novim letom prevzema nova trojica držav. Prva bo Španija, ki bo prednostno poskrbela predvsem za to, da bo Lizbonska pogodba zaživela v praksi. Med prioritete predsedovanja Svetu EU Španija med drugim uvršča še spopadanje z gospodarsko krizo, približevanje Zahodnega Balkana Uniji, podnebne spremembe in energetsko varnost.

Španski premier in zunanji minister pa bosta prva, ki ne bosta več vodila zasedanj svojih kolegov iz EU, saj bosta te naloge v skladu z Lizbonsko pogodbo opravljala prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy ter nova visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton.

Bodo pa španski ministri vodili ostale formacije Sveta EU. Predsedovanje Svetu EU bo iz španskih rok v drugi polovici leta 2010 prevzela Belgija, za njo pa Madžarska (prva polovica 2011).

Pred vrati začetek ustanavljanja Evropske službe za zunanjepolitično delovanje

Skladno z Lizbonsko pogodbo bo Unija dobila tudi novo Evropska službo za zunanjepolitično delovanje, na čelu katere bo visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton.

Služba bo odgovorna za splošno vodenje zunanjih odnosov in varnostne ter obrambne politike, kamor med drugim sodijo civilne in vojaške misije EU. Evropska komisija bo še naprej odgovorna za trgovino, razvojno pomoč in širitveno politiko EU.

V Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje bo vključenih tudi enajst posebnih predstavnikov EU za odnose s tretjimi državami, sestavljena pa bo iz geografskih in tematskih oddelkov, združenih iz obstoječih pristojnih oddelkov Evropske komisije ter Sveta EU.

Uslužbenci Evropske službe za zunanjepolitično delovanje bodo torej uradniki Evropske komisije, Sveta EU in držav članic. Za vzpostavljanje službe je predvideno obdobje med letoma 2010 in 2012, ko naj bi ta dosegla polno delovanje.

Skupina za premislek o prihodnosti EU

Kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030? Odgovor na to vprašanje išče skupina za premislek o prihodnosti EU, ki jo vodi Španec Felipe Gonzalez, njen generalni sekretar pa je Žiga Turk. Od decembra 2008 se dvanajsterica članov (med njimi so tudi nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga, nekdanji vodja finskega podjetja Nokia, Jorma Ollila, ter Nobelovec in ustanovitelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walensa) redno sestaja vsak mesec.

Skupina se ukvarja s temami, kot so migracije, mednarodni kriminal in terorizem, energija, podnebne spremembe, krepitev gospodarstva, družbene odgovornosti itd., poročilo o svojem delu pa bo predvidoma predstavila na junijskem zasedanju Evropskega sveta.

Lažje najemanje posojil v tujini

Maja letos bo začela veljati direktiva o kreditnih pogodbah, ki poenostavlja najemanje posojil v tujini. Banke bodo morale prosilcem za posojila, vredna od 200 do 75.000 evrov, ponuditi standardne obrazce z informacijami o kreditnih pogojih, ki morajo opredeliti:

• posojilno obrestno mero, fiksno in/ali spremenljivo;
• skupni znesek kredita;
• efektivno obrestno mero;
• trajanje kreditne pogodbe, če je to potrebno;
• skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, in višino obrokov.

Veste, da dve tretjini Evropejcev za nakup avtomobila ali pohištva najame posojilo, nova pravila pa ne bodo veljala za hipotekarna posojila.

Kaj prinaša nova direktiva o storitvah na notranjem trgu EU?

Z letom 2010 se začenja izvajati direktiva o storitvah, za katero so imele države članice dve leti časa, da so jo prenesle v nacionalno zakonodajo. Zelo pomembna je zato, ker omogoča uresničevanje četrte temeljne evropske svoboščine – prostega pretoka storitev.

Skladno z direktivo bodo tako ponudniki storitev (med njimi gradbeniki, obrtniki, arhitekti, veterinarji, turistični vodiči, vrtnarji itd.)  svoje storitve ponujali kjer koli v EU, čeprav v posameznih državah nimajo svojega podjetja oz. podružnice. Obseg vključenih storitev torej sega od frizerskih, čistilnih, nastanitvenih, gostinskih in pomožnih storitev za gospodinjstva (kot so zasebne varuške) pa do oglaševanja in pravnega svetovanja multinacionalkam.

Ustanovitev podjetja kjer koli v EU pa je mogoča prek spleta – na enotni kontaktni točki (http://evem.gov.si), ki ponuja vse informacije, obrazce, vloge in dovoljenja.

Seveda pravice veljajo tako za slovenske podjetnike v tujini kot za tuje podjetnike v Sloveniji.
Veste, da približno 70 odstotkov družbenega nacionalnega prihodka predstavljajo storitve? Te omogočajo tudi 98 odstotkov novih delovnih mest.

Novi telefonski številki za klic na pomoč

Evropska komisija se je odločila vzpostaviti dve novi vseevropski številki za pomoč – številka 116 006 bo namenjena žrtvam kaznivih dejanj, 116 117 pa državljanom, ki potrebujejo zdravstveno pomoč za primere, ki niso smrtno nevarni. Na številki 116 006 bodo žrtve kaznivih dejanj dobile informacije o svojih pravicah, čustveno podporo in informacije o organizacijah, na katere se lahko obrnejo.

Klicatelji na številko za nujno zdravstveno pomoč za primere, ki niso smrtno nevarni (116 117), pa bodo usmerjeni na ustrezno zdravstveno službo, in sicer zlasti zunaj običajnega delovnega časa, ob koncih tedna in ob javnih praznikih. Za delovanje številk morajo poskrbeti države članice, ki bodo številke lahko začele dodeljevati s 15. aprilom 2010.

Vir: www.euekspres.si