Oglašam se zaradi afere ob smrti desetmesečnega otroka, katerega starši se prehranjujejo vegansko in je bila proti njim podana kazenska ovadba zaradi dveh kaznivih dejanj, zanemarjanje otroka in surovo ravnanje, ker mu niso dali mesa, mleka, jajc in drugih tovrstnih izdelkov.

Preiskave smrti ljudi zaradi veganskega ali vegetarijanskega prehranjevanja so nesmiselne, to potrjujejo tako živeči zdravi ljudje.

Rada bi vam povedala svojo izkušnjo, kaj vse ponižujočega sem morala doživeti, ker hranim otroka z vegansko prehrano. Preiskovalni sodnik je preverjal preko strokovnjakov - psihologa, pedopsihologa, psihiatra in pediatra mene in moja dva otroka, ali smo duševno ali telesno moteni zaradi veganskega oz. vegetarijanskega prehranjevanja.

Prestajati sem morala psihične pritiske, da mi bodo odvzeli oba otroka, če presodijo, da ju nepravilno vzgajam in hranim. Prestrašena, lepa otroka (najprej ju niti pogledali niso), navezana name, pa sta slišala, da lahko izgubita mamo. Otroci sami pokažejo oz. povedo, s kom radi živijo, samo opazovati in vprašati jih je treba. Nikomur ne privoščim takih preiskav.

Nikogar ne bi smeli obsojati glede na njegovo prepričanje prehranjevanja.

Že štiri leta in pol živim na ekološki kmetiji, kjer se učimo ljubeče ravnati z vsem, kar je, prej sem delala 10 let kot učiteljica razrednega pouka. Sem vegetarijanka 16 let, zadnjih 6 let pa bolj veganka. Imam dva otroka. Starejši otrok je star 11 let in mlajši 5. Oče obeh deklic je želel, da za vzgojo in prehrano otrok skrbim sama. Od njega smo se oddaljili ob njegovem nesprejetju spočetja drugega otroka, vendar pozneje, skoraj po preteku enega leta, smo se spet na kratko obiskovali.

Že od začetka nosečnosti tega otroka nisem prenesla več mleka in jajc ter njihovih izdelkov. Otrok je tudi do 18. meseca užival samo vegansko hrano (razen nekaj zanemarljivih poskusov druge hrane, ki se je končalo z vročino ali bruhanjem). Shodil je pri 8. mesecu in njegova pediatrinja je takrat rekla, da je to fenomen. Bil je zdrav, lep in vsepovsod priljubljen. Takšen je še danes.

Težave so se začele pri njegovi dopolnitvi 20. meseca starosti. V vrtcu so mu dajali brezmesno vegetarijansko hrano, niso pa mu dali veganskih nadomestkov za meso (hrenovk, polpetov, zrezkov, salaminov,…), ki jih je navajen jesti doma, zato je začel zahtevati mesne izdelke, ki jih je videl na krožnikih drugih otrok. Dali so mu jih in tiste dni je postal agresiven, metal je igrače po tleh, se razburjal, ipd. Ko smo prišli ponj, ga zaradi vedenja skoraj nismo prepoznali.

Potem so mi povedali, da so mu dali jesti meso ali mesni izdelek. Takrat sem tudi slišala, da je začel pri očetu bruhati po res redki neveganski prehrani. V vrtcu se je začel pritoževati tudi nad nekaterimi vrstniki, ki so tepli njega in njegove prijatelje, zato večkrat ni hotel tja, razen s podkupovanjem ( nove stvari, sladkarije, itn.).

V začetku leta 2009 starejši otrok ni želel imeti več kosila v šoli, ker tudi on ni dobival vegetarijanskih nadomestkov za meso. Tako sem se kmalu po oba otroka začela voziti v šolo in vrtec pred kosilom. Starejši otrok sprejema moj način prehranjevanja tudi zato, ker sta z mlajšim pogosto bruhala po zaužitju mesa, jajc in mlečnih izdelkov. V šoli je dosegal na vseh področjih najboljše rezultate. Vendar nekatere sošolke in sošolci so ga začeli skoraj vsak dan izsiljevati za sladkarije, denar, pijačo, igrače, da jim jih mora prinesti, če se želi družiti z njimi.

Večkrat so si izmenjevali žaljive besede, tepli nekoga, nekateri dečki so otipavali spolne organe deklic in dečkov. Trikrat so mu izpulili šop las in tudi drugim. Bila sem večkrat pri razredničarki, ki pa je obupavala nad tem razredom in me pošiljala k ravnatelju, ker ni vedela več, kaj naj stori. Nisem šla k njemu, raje sem ji pomagala zdržati do konca šolskega leta. Oče otrok v vrtcu ni skušal posredovati in tudi ne v šoli v vseh treh letih, a je vedel za težave ob nasilju vrstnikov.

Otrok ni želel več hoditi v šolo. Tako sva se v mesecu maju skupaj odločila, da začneva jeseni z izobraževanjem na domu in tudi mlajšega sem izpisala iz vrtca. Še en otrok, vrstnik in vegetarijanec v isti šoli in drugi vrstnik, vegetarijanec, v drugem kraju smo istočasno začeli z izobraževanjem na domu.

V mesecu juliju se je oče deklic oglasil na socialni službi, da naj ustavijo izobraževanje na domu, ker bom otroka izolirala od vrstnikov. Navedel je, da ju silim v vegansko prehranjevanje in včasih starejšega tepem. Vsi smo bili zaslišani s strani socialne službe in policije. Ves kraj so preiskali. Prihajali so k meni na dom nenapovedano. Zanemarjanje otrok in surovo ravnanje je bilo ovrženo z vseh strani tudi z zaslišanjem starejšega otroka in s strani očeta na socialni.

Preiskave so predali tožilki v Celju, od koder je marca naslednje leto prišla določba, da moramo v mesecu maju (prestavila sem na junij) vsi ponovno na zaslišanje in bodo mene in oba otroka pregledali klinični psihologi, psihiatri, drugi pediatri, itn. zaradi predvsem veganskega prehranjevanja. Oba otroka se doma počutita zelo dobro. Stike z otroki imata nenehno. Februarja istega leta sta oba bila pri osebni pediatrinji, ki ju spremlja od rojstva, in sta imela v redu kri, mlajši pa je zraven krasno opravil sistematski pregled. Otroka sta nadpovprečno zdrava. Vendar pričanje njune pediatrinje tožilki ni zadoščalo.

Vse skupaj je bilo zame stresno in predvsem za starejšega otroka, ki je imel maja in junija tudi celoletne izpite v šoli, ki pa jih je odlično opravil. V tem letu in naslednjem smo morali k strokovnjakom, ki so potrdili, da smo duševno in telesno normalno razviti, kljub predvsem veganskemu prehranjevanju. Kazensko ovadbo proti meni so zavrgli septembra 2011. Oče dolgo ni imel stika z otrokoma in ni ju poklical, potem ju je letos dvakrat za nekaj ur vzel k sebi. Res je, da včasih nista hotela k njemu, tudi zato, ker skoraj vedno skuha kosilo z mesom in ju morda preizkuša ali ker je prepričan, da je to dobro zanju.

Nobene preiskave ni, ki bi potrjevala, da je veganska oz. vegetarijanska prehrana neprimerna in nezadostna tudi za otroke od prvega dne starosti naprej, so pa preiskave, ki potrjujejo, da meso, živalsko mleko in jajca povzročajo ljudem številne bolezni. Pojavlja se vprašanje, kdo v tem primeru zanemarja otroke in z njimi surovo ravna?

Lep pozdrav!

Nina Ojsteršek, prof. raz. pouka