Prejeli smo pobudo, ki je navajala, da je policija v šolskih prostorih opravila razgovor z mladoletnim otrokom. O pogovoru niso bili vnaprej obveščeni otrokovi starši. Razgovor naj bi bil za otroka zelo naporen, vključeval naj bi tudi spolne vsebine. Otrok naj bi bil po razgovoru prizadet in užaljen.

Navedbe iz pobude smo preverili pri šoli, kjer se je razgovor opravil, pri pristojnem centru za socialno delo in pri Ministrstvu za notranje zadeve RS. Iz prejetih odgovorov je bilo mogoče ugotoviti, da je policija preiskovala sum kaznivega dejanja s spolnimi vsebinami, ki naj bi ga zagrešili otrokovi starši.

Zato smo ocenili za primerno odločitev policistov, da o razgovoru z otrokom niso obveščali otrokovih staršev. Pravilno pa je bil o razgovoru obveščen center za socialno delo. Strokovna delavka tega centra je bila na razgovoru tudi prisotna, hkrati je bila prisotna tudi svetovalna delavka šole.

Iz uradnega zaznamka, ki je bil opravljen o razgovoru, nismo mogli ugotoviti, da bi bile predmet pogovora vsebine, ki ne bi bile povezane s preiskovanim kaznivim dejanjem. Tudi iz poročila šole in centra za socialno delo ni bilo razvidno, da bi pri razgovoru prišlo do posegov v pravice otroka.

Čeprav vsako vključevanje otroka v policijske postopke verjetno vedno pomeni za otroka določeno obremenitev, smo v konkretnem primeru ocenili, da ta obremenitev ni bila pretirana in je bila v skladu z zasledovanim ciljem – raziskati okoliščine domnevnega kaznivega dejanja. Neutemeljenih posegov v človekove pravice nismo ugotovili.