|  Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj predstavilo operativni program upravljanja območij Natura 2000, s katerim določajo varstvene cilje in ukrepe za njihovo dosego na posameznih varovanih območjih omrežja Nature. Več kot 500 strani gradiva bo v javni obravnavi do konca maja, po načrtih ministrstva pa naj bi končno različico sprejeli do poletja.
Slovenija je z vstopom v EU dobila obsežno omrežje Nature 2000, ki obsega skoraj 36 odstotkov ozemlja, eden od osnovnih namenov omrežja pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ta je po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika v Sloveniji še vedno zelo pestra, saj ima v EU bolj raznovrstno živalstvo in rastlinstvo le še Slovaška.
PODLAGA ZA ČRPANJE EVROPSKEGA DENARJA
Na ministrstvu zagotavljajo, da operativni program ne predvideva novih omejitev pri izrabi prostora v omrežju Natura 2000. "To je priložnost, o kateri poskušam kot minister prepričati lastnike zemljišč, lokalne skupnosti in morebitne investitorje," meni Podobnik. Operativni plan bo tudi podlaga za črpanje sredstev evropskega programa Life+ (od 2 do 2,5 milijona evrov na leto, razpis bo pripravljen do konca leta).
Evropski kmetijski sklad bo v okviru razvoja podeželja za tovrstne ukrepe sprva namenjal 2,5 milijona evrov na leto (do leta 2010), nato pa do 3,4 milijona evrov na leto (do leta 2013). Prav tako bo v evropskem skladu za regionalni razvoj v tej finančni perspektivi (2007-2013) naši državi na voljo 57,3 milijona evrov.
TRENTA ZA VZOR
Podobnik meni, da morajo območja Nature 2000 priložnost iskati na področju turizma, rekreacije in predvsem pri kmetijski pridelavi kakovostne domače hrane. Kot primer dobre prakse na ministrstvu navajajo primer Trente, ki je bila nekoč zelo zapostavljeno območje, po investicijah v varstvo narave pa je precej narasel turizem, nastala pa so tudi nova delovna mesta. Podobno rast pričakujejo na nekaterih območjih, ki so v zadnjih dveh letih prejemala tovrstno finančno pomoč, na primer v parku Goričko.
Vir: dnevnik.si |
NE ZAMUDITE
Priložnosti življenja z Naturo 2000
Prispeval/a: green-green dne torek, 15. maj 2007 @ 16:07 CEST
Vem da si bom moral se malo pogledati EU smernice in morda najti se kaksno direktivo...pa kaksne ostale standarde...
Ampak vseeno mi ni jasno ( vsaj ne iz sistemskega vidika ) kakšne so te priložnosti za turizem, ki prihaja kjer bi bili potrebni tako pomembni invesiticjski vložki v infrastrukturo.
Turizem in rekreacija, kot v svojem trendu ( je očitno da morata slediti temu ) kažeta v bistvu sledita nespremenjljivosti krajine in ne-poseganju v krajine.
Kvečjemu EU denar je smiselno uporabiti za odškodninske rente za že izvedene posege ( izgrajeni mondeni ali propadajoči hoteli, smučišča, asfaltne ceste preko grebenov ), ki nimajo nobene ekonomske podlage v ekonomiji, ki upošteva ravnotežje naravnih virov. Sodobni turizem je ( moral pa bo tudi pri nas ) prakticiran v zelenem okolju, brez posegov takšnih in drugačnih. Človek pa se skozi takšen turizem vrača v odnos do okolja. Sicer je to blabla ampak zelo očitno je da trendi gredo v tej smeri. Namesto da se EU denar ( evidenten primer na našem področju ) uporablja za sekanje gozdov in gradnjo hotelov in smučarskih posek na tem področju bi se lahko uporabil za odškodninske rente. Z njimi se vrednost vrača v naravno okolje v obliki ozelenitev, aktivnostih zadrževanja vode v sredogorju, vzdrževanje regionalih parkov
( s funkcijo izključno ohranjanja zelenega stanja na dan X...torej aktivnosti, da se vrne v to stanje ). Tako se bomo tudi bolje soočili s floskulo ali je SLO negospodarno zaraščena država ( morda kje , v našem področju sigurno ne, če pa je je ta zaraščenost izpolnjena z nekvalitetnim rastjem ).
Razmisliti je tudi o tem, da se zmanjša pritisk turizma na tim adute SLO pokrajin. In se ohrani prvobitnost habitatov izven naseljenih področij ter se pristopi zeleni re-vitalizaciji betonskih in asfaltnih primestnih in mestnih področij.
Logična implementacija takšnega razmišljanja je vlaganje v logistiko, ki bo manj obremenjujoča za okolje in dolg našim otrokom kot so npr. pošastni avto-cestni programi.
Ja antipod temu oblikovanje prijaznejših logističnih poti za medmestne migracije ( javna infrastruktura ali v obliki koncesij, ki je v razsulu ). O mednarodni logistiki kot žrtvi našega okolja za združljivost z ostalimi pa bi bilo kar dovolj, da se vzorujemo po sosedih Avstrijcih in njihovih sosedih Švicarjih. Za vse ostalo pa imamo krasne priložnosti za nore in izvirne ideje. Samo takšne so danes tržni buum. Pa menda ne ?