Čistost Blejskega jezera letos spremljamo po novih metodah, ki so uveljavljene tudi v EU. Špela Rekar se kot biologinja s tem na Bledu ukvarja četrt stoletja, sektor za kakovost voda pa je naslednik nekdanje opazovalne postaje.

Njena osnovna ugotovitev je, da jezero ne bo zdržalo vsega, kar z njim počnejo ljudje okoli njega! V jezeru so namreč že lani zabeležili povečano vsebnost fosforja in tudi klorofila, kar sta jasna znaka, da se z Blejskim jezerom dogajajo slabe stvari. "Povsem na dlani je, da je Blejsko jezero na vrednostni lestvici drsi od dobre kakovosti k zmerni.

Zato bo potrebna sanacija jezera, kar ne bo ne enostavno ne poceni. Meritve dogajanja v jezeru kažejo, da ljudje v okolici premalo storijo za to, da bi se jezerske razmere izboljšale - vse slabše so," je dejala Špela Rekar in poudarila, da pri ravnanju z jezerom nikoli nismo imeli celostne strategije in zato so tudi posamični posegi le gašenje požara, ki ne bodo preprečili postopnega umiranja Blejskega jezera zaradi ravnanja ljudi.

Učinke znamenite blejske natege in dovoda Radovne, ki naj bi pripomogla k čistejši vodi, je človek z vedno novimi posegi in gradnjami v pojezerju že dodobra izničil. "Zavedati se moramo, da vse dogajanje v okolici pomeni pritisk na jezero, ki tega preprosto ne bo več zdržalo," trdi Rekarjeva. Stalno dotekanje hranilnih snovi v jezero v bistvu pomeni, da človek Blejsko jezero hrani s tako "prehrano", ki mu škoduje, in bolnik pod blejskim gradom je v pravem nasprotju s cvetočim turizmom v okolici.

Za leto 2007 bodo podatki obdelani po poenoteni evropski metodologiji, že lani pa je bilo v našem najbolj znanem jezeru 14 miligramov fosforja v litru vode, kar je strahovit skok glede na leto pred tem (leta 2005 ga je bilo "le" 11,7 miligrama na liter vode). Podobno je tudi z vsebnostjo klorofila, krivec pa je en sam - človek!

Vir: dnevnik.si