Izhodišča
Slovenija je na začetku 90-h let odlično izpeljala osamosvojitev kot izstop iz okvirov države, ki je ogrožala našo narodno identiteto in zavirala naš civilizacijski razvoj. Ustvarila je model politične osamosvojitve, kateremu so bolj ali manj uspešno sledile ostale republike bivše skupne federacije.

Po osemnajstih letih samostojne države so na planetu Zemlji nastopile takšne okoliščine, ki nas Slovence izzivajo, da pričnemo pripravljati »drugo osamosvojitev«.S pojmom »druge osamosvojitve« ni mišljen nikakršen politični prevrat, temveč proces duhovne, ekonomske, tehnološke in kulturne osamosvojitve v odnosu do dandanes uveljavljene, a vedno bolj razdiralne globalne civilizacije.

Takšna civilizacijska osamosvojitev bo v naslednjih desetletjih postala nujnost, če hočemo preživeti kot nacija z določeno identiteto. Potrebno jo je pripravljati že zdaj na področju dolgoročnih sprememb v ekonomskem razvoju, v odnosu do kulturnih vrednot, na področju religije, na področju ekologije in predvsem pri vlogi posameznika v družbeni skupnosti. Pravočasna priprava procesa »druge osamosvojitve« bi omogočila Sloveniji, da ne zamudi ciklusa pripravljajočih se planetarnih sprememb. Omogočila bi ji, da bi lahko s širokim konsenzom in pravočasno uvedla potrebne pravne in dejanske spremembe v državni strukturi in v družbenem organizmu.

Še več, Slovenija kot relativno majhna in dobro pregledna država, ima vse pogoje za  razvijanje modela civilizacijske osamosvojitve, ki bo lahko kasneje večjim in bolj zapletenim državnim skupnostim, pa tudi Evropski uniji, pomagal pri procesih njihove preobrazbe.

Zakaj je »druga osamosvojitev« potrebna

1

Sodobne globalne civilizacije ni mogoče bistveno poboljšati. Zgrajena je na principu dualizma, utemeljenega na silah astrološkega znamenja Rib. Ni sposobna vzdrževati obdobij miru brez peklenskih vojn. Ni sposobna zagotoviti osnovne blaginje ljudem brez da polovica človeštva strada. Gre za iztekajoče se, približno dve tisočletji trajajoče obdobje razvoja civilizacije na Zemlji, katerega (glede na cikluse tako imenovanega 24 tisočletij trajajočega Platonovega leta)  navdihuje ozvezdje Rib. Arhitektura obdobja Rib je zgrajena na soočanju med nepomirljivimi nasprotji.

Prehod v znamenje Vodnarja, ki se dogaja v okvirih tretjega tisočletja, omogoča razvoj povsem drugačne vrste civilizacije, utemeljene na sinergijah, partnerstvu med različnimi svetovi zemeljskega stvarstva in na ustvarjalnem sozvočju med nasprotji.

Potrebno je razviti teoretične in praktične strategije, kako obstoječo dualistično civilizacijo preobraziti v celostno družbo, utemeljeno na sintezi vsega raznolikega spektra človeških idej, počutij, energij in praks.

2

Komaj smo izvedeli, da smo sredi globalne ekološke krize, ki lahko dokončno izniči življenje na Zemlji, že smo morali ugotoviti, da dana civilizacija ni sposobna domisliti in uvesti dolgoročnih rešitev. Celo pri minimalnih korakih se komaj da doseči politični dogovor.

Mimo ustaljene prakse reševanja ekoloških problemov (ali vzporedno z njo) bi bilo potrebno razviti alternativna pota, utemeljena na poznavanju večdimenzionalne narave zemeljskega (in vesoljskega) prostora, na komunikaciji z zavestjo Zemlje in na neposrednem sodelovanju z elementarnim bitjem narave. Kar danes znanost obravnava kot ne-obstoječe, hrani v sebi potencial bodočih komunikacij in tehnologij.

Nemudoma se je potrebno uglasiti s samo-zdravilnimi procesi in preobrazbami, ki jih je inteligenca Zemlje sprožila v zadnjih letih, da bi preprečila zlom življenjskih sistemov našega »modrega planeta«. Nastaja nov več-razsežnostni prostor, ki bo omogočil nadaljevanje evolucije na Zemlji v okviru povsem novih življenjskih pogojev. Potrebno ga je raziskati in se na osnovi osebnih preobrazb postopno privajati na življenje v novih pogojih hkratne prisotnosti različnih razsežnosti bivanja.

3

Moderna civilizacija je razvila izključujoč model dominacije razumske zavesti. Ustvarjalni obseg razumske zavesti na področju znanosti, religije, umetnosti, ekonomije in politike je skoraj do kraja izčrpan. Prihaja do nevarnih stranpoti, pri katerih se je znanost začela ukvarjati z območji bivanja, ki ležijo onkraj njenega logičnega dosega; na primer na področju atomske energije in genske manipulacije. Posledice so lahko usodne za obstoj življenja na planetu ker omenjene manipulacije ne poznajo duhovno-etične osnove, ki življenje omogoča in vzdržuje.

Potrebno je razviti nov temelj mišljenju, pred tem pa tudi nov etični temelj bivanja. Namesto antropocentrično omejene demokracije bo potrebno razviti »pan-demokracijo« kot obliko ustvarjalnega, pravičnega in srečnega sobivanja različnih vrst bitij, ki sestavljamo življenjski mozaik Zemlje in vesolja, ne samo ljudi. Samo na tak način bo v bodoče mogoče zagotoviti pravico do enakopravnega razvoja človeka in vseh drugih vrst bitij s katerimi delimo življenje na planetu in v vesolju.

Razvijmo različne modele, kako izstopiti iz ozkih okvirov izključno razumsko naravnane civilizacije, in kako v vsakdanji praksi uveljaviti interakcijo razumskega mišljenja z intuitivnim, celostnim pristopom k resničnosti.

4

Človekov odnos do celosti bivajočega, oziroma naša potreba, da se vedno znova povezujemo s svetostjo biti, je hkrati človekova neodtujljiva pravica, neodvisna od obstoječih religioznih sistemov. Prvoten je človekov osebni odnos do svetega in osebna pot povezovanja z božanstvom, institucije so drugotnega pomena.

Medreligijski dialog, ki že nekaj desetletij teče, ni pripeljal nikamor. Ustaljene religije ne odstopajo od svojih pravil. Potrebno bo že mladim ljudem med procesom šolanja omogočiti, da razvijejo svojo osebno občutljivost za nevidne razsežnosti bivanja tako, da bodo lahko oblikovali svoj lastni jezik v odnosu do svetosti življenja oziroma do božanstva. Da bi se človek lahko ponovno povezal s celoto bivajočega in da bi lahko zaživel kot srčno bitje, mu je treba zagotoviti čas in prostor, da se bo lahko posvečal svojemu bistvu in bistvu sveta. Vse drugo bi moralo biti drugotno, tako v šoli kot pri poklicni dejavnosti.

V tem smislu bo potrebno spremeniti zakonodajo, ki institucionalizirani religioznosti daje prednost pred svobodno izbrano osebno duhovno potjo, drugače rečeno, ki svobodne, celostne in ustvarjalne duhovnosti sploh ne obravnava kot duhovnost.

5

Živimo na planetu izobilja. Zemlja je skozi milijarde let na materialni ravni razvijala biološki prostor, ki s svojo čudovito raznovrstnostjo in večplastnostjo omogoča naravno izobilje in v naslednji fazi na naravnem izobilju temelječo rast civilizacij. Pri kontinuiteti življenjskega razvoja na planetu prihaja dandanes do usodnega zloma. Pričakujejo se spopadi za vodne, mineralne in naftne vire. Prostor razvoja na materialni ravni resničnosti postaja, ob bistveno povečanem številu prebivalstva na Zemlji, pretesen.

Reševanje finančne krize, ki je z vso dramatiko izbruhnila na dan v drugi polovici leta 2008, je pokazalo, da se dana civilizacija ni sposobna soočiti z resničnimi vzroki krize, temveč se zateka k začasnemu reševanju, kakršno, gledano na daljši rok, ne vodi nikamor. Denimo: namesto, da bi porabo zmanjševala in s tem razbremenjevala življenjski organizem Zemlje, vidi rešitev v ponovnem zagonu trošenja.

Nujno je, da se človek vrne k svojemu bistvu in začne udejanjati svojo vlogo pri življenju planeta in vesolja. Šele procesu samo-spoznanja lahko sledi proces odkrivanja do zdaj neznanih razsežnosti zemeljskega stvarstva. Do zdaj neznane razsežnosti zemeljskega stvarstva pa so dovolj široke, da bodo omogočile celosten razvoj bodoče civilizacije vključno z njenim gospodarstvom, kulturo in duhovnostjo.

Kaj storiti?

Na nek način smo se ponovno znašli ne prelomu iz srednjega veka v renesanso, le da na novi ravni evolucijske spirale. Evropa je takrat postala pretesna, posamezniki so se podali na raziskovanje drugih celin. Dandanes, nekaj stoletij kasneje je materialna raven zemeljskega prostora poznana do zadnje potankosti – a nam hkrati postaja pretesna za bivanje…

Raziskovanje vesolja je pokazalo, da se izkušnje ne da ponavljati. Na materialni ravni resničnosti so življenjski pogoji v vesolju skoraj nični. Tam nimamo kaj iskati. Pač pa si vedno več sodobnikov deli izkušnjo drugih razsežnosti Zemlje. Tja je treba usmeriti naše raziskovalne ladje. Ne navzven, temveč navznoter. Predvsem imam v mislih sfero zemljine zavesti in kombinacijo vidnih (materialnih) in nevidnih (eteričnih, vitalno-energijskih) razsežnosti prostora, s katero se ukvarja sodobna geomantija.

Potrebno je razvijati vse možne oblike etično utemeljene raziskovalne dejavnosti v okviru tako imenovane »nove paradigme« oziroma »alternativnih znanosti« in »duhovnih gibanj«.

Ustanoviti je potrebno »Delovno skupino za drugo osamosvojitev«, ki bo koordinirala predvidene ustvarjalnosti in se čim prej vzpostavila kot fundacija, kar ji bo omogočilo javno delovanje.

»Delovna skupina« naj pripravi načrt dejavnosti na posameznih področjih in prične delovati kot agens navdiha za preobrazbo na vseh področjih družbe in civilizacije.

Potrebno je kreativno sodelovati v družbenih telesih, ki načrtujejo dolgoročni razvoj Slovenije in Evropske unije, konkretno gre za obdobje med leti 2012 in 2030.

Potrebno je narediti katalog skupin, omrežij in raziskovalcev, ki se na področju Slovenije na ozemljen način ukvarjajo z zgoraj naštetimi temami.

Spodbuditi je treba nadaljnji razvoj litopunkturnih projektov, ki zagotavljajo vitalno-energijsko avtonomnost celovitega slovenskega prostora. Ta slovenskemu prostoru omogoča relativno neodvisnost od stresov, ki bodo verjetno še naprej pretresali globalni prostor dane civilizacije.

Potrebno je spoznati slovenski prostor kot večdimenzionalni prostor s svojimi »svetimi kraji« kot kraji vitalno-energijskih in duhovnih potencialov, ki bodo v bodočnosti nosilci razvoja.

Zaključna misel

Pričujoči manifest »druge osamosvojitve« ni mišljen kot dokončen dokument, prej kot vabilo k sodelovanju in sooblikovanju izhodišč  za »drugo osamosvojitev Slovenije«. Gre za projekt daljnoročne narave, a časa za njegovo uresničitev – glede na stanje planeta in globalne civilizacije – je ostalo komaj še kaj. Tudi ni čas za skrivanje: Manifest je javen dokument.

V Šempasu, 25. novembra 2008
Marko Pogačnik

Dodaj svoje menje:

http://www.pozitivke.net/forum/viewtopic.php?showtopic=682