Pozdravljeni.
Spet me čevelj žuli, pa bi rada napisala par stvari.

Pečem kruh, iz slovenske eko moke in med tem, ko vzhaja malo prebiram članke na internetu. Mojo pozornost je danes pritegnil članek o Silvu Faturju (Delo), ki je napisal pravkar izšlo knjigo Ostružki. V članku tudi piše, da je materinščina jezik srca. In to je tisti žulj, ki mi že nekaj časa ne da mira.

Pred par dnevi sem dobila mail z zelo zanimivo vsebino. David Icke piše o naši DNA, ki je odgovorna za izgradnjo naših teles, istočasno pa služi kot datoteka podatkov in komunikacije. DNA je organski superprevodnik, ki deluje pri normalni telesni temperaturi za razliko od umetnih superprevodnikov, ki za svoje delovanje zahtevajo ekstremno nizke temperature. Vsi superprevodniki so sposobni shranjevati svetlobo in informacijo.

Ruski lingvisti so odkrili, da genska koda DNA sledi istim pravilom kot jezik, ki ga posameznik govori. Do tega odkritja so prišli tako, da so primerjali pravila sintakse(način kako si sledijo besede v stavku), sematike (proučevanje pomena v oblikah jezika) in osnovnih pravil slovnice. Odkrili so, da osnove naše DNA sledijo slovničnim pravilom in da imajo svoja pravila slična jezikovnim - materinščina. To pomeni, da se ljudski jeziki niso pojavili slučajno, ampak so izraz naše prirojene DNA. So naš program.

Ruski biofizik in molekularni biolog Pjotr Garjajev in njegovi sodelavci so raziskovali vibracijsko obnašanje DNA. Odkrili so, da živi kromosomi delujejo kot solitonično-hologramski računalnik. Solitoni so poseben tip svetlobnega vala, ki med potovanjem ne menja svoje oblike. Ker so osnovne strukture temeljnih parov DNA in osnovne strukture jezika iste, ni nobene potrebe po dekodiranju naše DNA.

Posameznik mora enostavno uporabiti besede in stavke svojega materinega jezika. DNA bo vedno reagirala na valovanje, ki ga oblikuje beseda. To je tudi znanstveno dokazano. S to razlago se da razložiti zakaj imajo razne afirmacije in avtogeni treningi tako močan vpliv na ljudi, da se začnejo spreminjati.

In žulj. Vsakič, ko kje zasledim, ponavadi je to v javnih občilih, da rečejo, kako smo Slovenci narod hlapcev, saj je o tem pisal že Cankar, me popade sveta jeza. Če je imel Cankar o sebi slabo samopodobo, ne vidim nobenega razloga, da bi si to njegovo podobo dovolili nalepiti na vse Slovence. Slovencev nas je res malo, kar pa ne pomeni, da smo zaradi tega manj vredni. Diamantov je na svetu tudi malo, pa je njihova vrednost velika.

Med Slovenci je ogromno sposobnih, tudi v svetovnem merilu, ljudi na vseh področjih, znanstvenih, umetniških, tehnoloških...To, da smo kljub majhnemu številu uspeli ohraniti svoj jezik, ki je posebnost tudi med slovanskimi jeziki, je posebna vrednota. Zaradi vsega tega in dejstva, da živimo na prelepem koščku Zemlje v samem centru Evrope, v svoji državi, ne dovolim nikomur, da nas imenuje hlapce.

Smo bojevniki v najfinejši obliki. Smo kot gibka rastlina, ki se sicer ukloni, da je močen veter ne izruva, kot se to zgodi, na primer, visoki vitki in trdni smreki, nikakor pa nismo slabotni. Imamo posebne korenine, zato jih začnimo cenit. Seveda imamo tudi slabe lastnosti, tako kot vsi drugi narodi.

Toda zakaj bi svojo bodočnost gradili na slabih temeljih, če jo lahko zgradimo na svojih močnih posebnostih. Zato Slovenci, prebudite se iz stoletnega spanja in ne dovolite, da nam vzamejo naše znanje, naš pogum, naš jezik, našo posebnost majhnosti. Mi vsi smo izjemno redek in dragocen diamant. Smo res poseben narod.

Lep slovenski pozdrav
Ewa J.Gunnčar