Obstoj snovnosti kot »trdne materije« je, kot sem razlagal v prejšnjih besedilih, vprašljiv. Materialistični pogled, da obstaja snovno vesolje, ni podprt z nikakršnim dokazom. Obstaja pa dokaz, da obstaja opazovalec. To sem jaz, ki opažam. Da bi napravil korak k širšemu zavedanju stvarnosti, sem moral napraviti premik od predstave, da je temelj vsega snovno vesolje, k spoznanju, da je temelj vsega opazovalčeva zavest. Tisto, kar zanesljivo obstaja, je opazovalec.

Obstoj stvari je v resnici opažanje stvari! Opazovalec oziroma njegova najpomembnejša lastnost – zavedanje – je nujno potrebna za obstoj in opažanje sveta. Povedano drugače, brez zavesti ni spoznanja sveta; svet obstaja le v zavesti in ne zunaj nje. To spoznanje je temelj, na katerem lahko zgradimo konsistentno razlagostvarnosti.

Mojo predstavo o zunanjem snovnem svetu, ki obstaja neodvisno od mene, je nadomestilo novo spoznanje o svetu, ki nastane v moji zavesti. Tisto, kar imenujemresničnost,torej ustvarja moja zavest. Dejanje opazovanja je »temeljno dejanje stvarjenja«! Noben elementarni pojav ni pojav, dokler ni opazovan pojav. Kdor koli (poleg mene), ki želi svet opaziti, potrebuje zavest. Tudi drugi opazovalci, ki jih opažam v svojem polju zavesti, so - tako kot preostali svet - vsebovani v »meni«. Ob tem se pojavi ključno vprašanje: ali lahko kar koli nastane ali obstaja zunaj moje zavesti?Moj zaključek je bil na prvi pogled presenetljiv: tudi če bi nastalo, jaz za to ne bi mogel vedeti; karkoli se pojavi izven moje zavesti, je meni nedostopno in neznano.

Zgornja ugotovitev je v meni povzročila pomemben premik: preusmerila je pozornost z zunanjega sveta v notranjost, k meni samemu. Misel, da je resničen in pomemben predvsem zunanji svet, v katerem se gibljem in živim v skladu z zunanjimi danostmi, ni bila prava! Najpomembnejši sem jaz sam, kajti jaz sem tisti opazovalec, ki v svoji zavesti doživlja svet kot izraz nekih notranjih procesov, ki mi zdaj še niso povsem razumljivi. Moj odnos do sveta se je s tem v temelju spremenil. Nič več nisem žrtev številnih zunanjih okoliščin, na katere nimam vpliva, temveč sem morda žrtev nekakšnih notranjih okoliščin, ki jih še ne razumem. Za zdaj nanje (še) nimam zaželenega zavestnega vpliva, a jasno mi je, da je vse skupaj povezano z mojimi mislimi, prepričanji in občutki. Ko bom razumel mehanizme v svoji zavesti, bom torej na konju!

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si