Onostranstvo. Kaj je sploh to?
Ena sama skrivnost.
Ne glede na množico knjig, TV oddaj, tudi filmov, takšnih in drugačnih pričevanj je še vse nejasno.
Približen vpogled, ali pa še to ne.

Ampak zanima nas pa vseeno, kaj je tam onkraj. In še posebej nas zanima, kaj se dogaja z človekovim bistvom, zavestjo ali dušo po smrti. Če verjamete, seveda, da se sploh kaj dogaja. Če ne mislite, da človek preprosto zaspi in premine in, da je s tem dokončen konec človekove drame. Takšne in drugačne.
Pa je res tako?

Nekaj let nazaj, je veliko zanimanje vzbudila kniga "Življenje po življenju" dr. Raymonda Moodya. /Samo v Združenih državah je bila prodana v treh milijonov izvodov!/ Ta knjiga je bila zbirka resničnih pričevanj, ki naj bi dokazovala, da posmrtno življenje obstaja.

Pri tem je šlo zato, da so bolniki, ki so preživeli klinično smrt, spregovorili o svojem obsmrtnem izkustvu, praktično na povsem enak način, pa ne glede na to, ali so bili to otroci, ali odrasi, največji izobraženci, ali pa čisto preprosti ljudje. Zato so začeli to beležiti najprej sami zdravniki in kasneje so ta pričevanja povezali v knjige. Isto tematiko je obravnavala tudi Elisabeth Ross inše mnogi drugi. Kasneje so vodilni raziskovalci iz teh področij l. 1977 ustanovili tudi Združenje za znanstveno preučevanje obsmrtnih pojavov.

To omenjam samo zato, da je razvidno, da so bile glede opisanega opravljene tudi mnoge znanstvene raziskave, saj so omenjeno združenje sestavljali tanatologi, psihijatri, parapsihologi in zdravniki.
Za ilustracijo naj navedem primer, eden izmed mnogih, ki so opisani v teh knjigah. Navajam po spominu, vendar so si te obsmrtne izkušnje tako podobne, da je praktično vseeno katero bi navedla.
Vzemimo primer prometne nesreče:
Oseba x je v prometni nesreči hudo poškodovana. Niha med življenjem in smrtjo.
In kaj se zgodi?

Omenjeni poškodovanec se iz tega kaosa prometne nesreče, v kateri je vse zdrobljeno in razmetano naokrog nenadoma dvigne. Vendar ne fizično. Iz telesa se dvigne njegovo duhovno, eterično telo z popolnoma vključeno zavestjo in tako lebdeče nad samim dogajanjem vse opazuje od zgoraj. Vidi, kako pridrvijo reševalna vozila,kako reševalci namestijo njegovo telo na nosila, kako ga z največjo hitrostjo odpeljejo v bolnišnico. In potem tudi v bolnišnici vidi vse kar se dogaja. Preprosto lebdi /njegov eterični oz.energijski dvojnik/ nekaj metrov nad dogajanjem in vse opazuje.
Tako to traja nekaj časa. Nakar se ta eterični dvojnik , ali duh, ali duša /ne vem kateri izraz bi bil bolj ustrezen/ začne oddaljevati od teh prizorov in se začne dvigati. Je, kot da ga neka sila, ki se ji ne more upirati vleče v določeno smer.Tako se začne to "onostransko potovanje" v katerem duša potem spoznava različna duhovna področja, /tu so različna videnja in različni opisi,/ Nekateri opisujejo tudi grozljive prizore iz takozvanega pekla, drugim dušam so ti prizori nemara prihranjeni. Skratka, duša se po teh pripovedih nenadoma znajde v nekakšnem tunelu, kjer jo ista sila nezadržno vleče dalje in dalje. Končno se kot neke vrste odrešitev pojavi svetloba na koncu te poti. Duša je nenadoma soočena z neko, nebeško, nezemeljsko prekrasno lučjo, ki je polna nekakšne neopsljive miline in blagosti in s svetlobnim bitjem /nekateri so ga imenovali Kristus/, ki "prišleka" sprejme in ga nagovori. Zavrten mu je tudi celoten "film" njegovega življenja in predočeno mu je, na način, ki ni niti pridigarski, niti obtožujoč, vse, kar je v svojem življenju dobrega ali slabega storil. /Zanimivo, kajne, kot, da bi imeli v sebi vgrajen nekakšen "mini računalniček, ki vse od rojstva beleži naše pluse in minuse /dobra in slaba dejanja/ in na koncu je važen samo - saldo. Končna bilanca.
Od te, je vse prihodnje odvisno.

No, pa da skrajšam, kolikor je najbolj mogoče.
Skratka, potem to bitje svetlobe, ta Luč prišleka, ki je ves očaran od te krasote in miline v kateri se nahaja, in bi najraje tu tudi za vedno ostal, opozori na to, da se mora vrniti
v svoje telo, na zemljo, ker mora opraviti še določene naloge itd. / med najvažnejšimi je nemara ta, da bo pričeval o tem kar je,kot duša, videl in izkusil./

In že v naslednjh trenutkih po tem sporočilu ali ukazu, zdravniki v bolnici začudeno opazijo, da se je v telo, ki je bilo že takorekoč mrtvo, - vrnilo življenje!
Človek pa, ki je to izkušnjo doživel pa ni nič več isti. Postane namreč boljši, mnogo boljši.
Vsako svoje dejanje drugače presoja.

Toliko o teh opisih obsmrtnih doživetjih.
Mene pa pri izpostavitvi te tematike zanima, kaj mislite vi o tem in, ali imate morda kakšno lastno, ali od drugih slišano izkušnjo.
Sicer pa še kaj več o tem v nadaljevanju, ki sledi.