Pred začetkom 30. olimpijskih iger moderne dobe v Londonu so organizatorji napovedovali, da bodo to najbolj »zelene« in trajnostne igre doslej. Medtem ko se te dni na olimpijskih prizoriščih soočajo z izzivom, kako pri vsakodnevnih organizacijskih zahtevah, ki jih prinaša dogodek takšnih razsežnosti, upoštevati vse vidike trajnostnega razvoja, v Sloveniji izkušnje z organizacijo trajnostnega športnega dogodka že imamo.

V okviru projekta Čista zmaga je namreč Umanotera kot zunanji svetovalec organizatorje usmerjala, kako vključiti elemente trajnostnega razvoja v samo organizacijo športnih dogodkov. Kot pravi vodja projekta Gaja Brecelj, so prve izkušnje pokazale, da so najtrši oreh interesi sponzorjev, ki imajo na organizacijo športnega dogodka izjemen vpliv. Umanotera je pripravila pregled procesa izvajanja športnega dogodka, na podlagi tega pa trajnostno politiko dogodka in akcijski načrt. Po vsakem dogodku so pripravili tudi poročilo in priporočila za izboljšanje trajnostnih elementov v prihodnosti.

Po besedah Gaje Brecelj je bilo zelo hitro razvidno, da so v proces kot svetovalci vstopili prepozno. »Vpliv dogodka na družbo in okolje se začne daleč pred podpisovanjem pogodb. Začne se s prvo besedo o tem, kaj se bo sploh počelo. In daleč po sami izvedbi dogodka se vpliv tudi konča ali pa se celo sploh nikoli ne konča. Zato mora biti svetovalec za trajnostne elemente prisoten v celotnem procesu,« poudarja Brecljeva.

Pripravljenost organizatorjev na sodelovanje je bila visoka, »a zelo pomembno bi bilo, da bi sodelovali z vsemi deležniki«, pravi Brecljeva, ki zato izpostavlja po njenih besedah bridko spoznanje: interesi različnih deležnikov so lahko tako močni, da lahko dejansko krojijo celoten dogodek. »Tukaj mislim predvsem na sponzorje. Naivno je bilo pričakovati, da ima organizator v roki vse – škarje in platno, in da lahko vpliva po nabavni verigi navzgor in navzdol. Veliko je »daj-dam« odnosov, Slovenija je majhna, veliko je netransparentnosti. Naša izkušnja je, da je treba zgodbo trajnostnega športnega dogodka graditi z vsemi, ki vstopajo v ta proces, in da morajo vsi iti v isto smer. Ne pa, da organizator vleče v eno smer, potem ga pa interesi in moč drugih prisilijo, da deluje netrajnostno.«

Športna industrija v Sloveniji je po besedah Gaje Brecelj zaznala, da je trajnostno delovanje moderno in v družbi pozitivno sprejeto, zato športne dogodke komunicira z različnimi oznakami, kot npr. »eko«, »zelen« in »okolju prijazen«, čeprav to marsikdaj niso. »To je zelo problematično, zato je zelo velik izziv in past za organizatorje in tudi za ostale, ki se vključujejo v ta proces. Veliko takšne komunikacije dejansko ni namerne, izhaja iz neznanja. Veliko pa tudi je namernega okoljskega zavajanja (ang. greenwashing), ker podjetja v zelenem komuniciranju prepoznavajo svoje priložnosti,« opozarja Brecljeva. Sponzorji so z vsakim letom, ko se manjšajo javna sredstva za organizacijo športnih dogodkov, bolj pomembni, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za okoljsko zavajanje.

Problem sponzorstev je sicer globalni problem, kar dokazujejo tudi olimpijske igre v Londonu. Na uradni spletni strani iger tako kot sponzor nastopa multinacionalka BP, odgovorna za razlitje ogromnih količin nafte v Mehiškem zalivu spomladi 2010, glavni olimpijski stadion pa oglašuje korporacija Dow Chemical. Ta je lastnica podjetja, ki je odgovorno za tragedijo v indijskem Bhopalu, ko je zaradi uhajanja strupenih plinov iz tovarne pesticidov umrlo 20.000 ljudi.

Pozitivno spoznanje v projektu Čista zmaga do zdaj pa je, da je v Sloveniji vključevanje skupnosti, predvsem prostovoljcev, v organizacijo dogodka, ki se odvija na določenem območju, marsikje zelo močno. »To je spoznanje, ki kaže tudi na to, da ko ljudje v Sloveniji stopijo skupaj, tudi nekaj naredijo, niso tako odtujeni,« pravi Brecljeva. Kot izzive za prihodnost izpostavlja štiri področja, prvi trije so tudi sicer glavni problemi na okoljskem področju v Sloveniji: (1) mobilnost (problem javnega prevoza v Sloveniji je velik hendikep tudi za tiste organizatorje, ki bi želeli na tem področju narediti več), (2) hrana in pijača na dogodkih (pojavljajo se problemi zaradi premajhne stopnje prehranske samooskrbnosti in ekološke pridelave v Sloveniji), (3) ravnanje z odpadki in, (4) vključevanje lokalne skupnosti na vseh področjih organizacije, storitev, ipd….

V komunikaciji z vsemi deležniki Brecljeva opaža, da so ljudje zelo zainteresirani za te teme. To kaže na to, da sta bila šport in narava od nekdaj zelo povezana. Zato je krovni izziv v nadaljevanju projekta Čista zmaga ta, da trajnostnost v športnih dogodkih postavijo v športni javni diskurz, da organizatorji poznajo pomembnost teh tem in da sprevidijo, da je to proces, ki poteka korak za korakom. »Naj delajo z neko vizijo v mislih, ne le iz leta v leto, saj ravno izraz trajnostni razvoj pomeni, da imamo pri našem delovanju v mislih tudi naslednje generacije,« še poudarja Gaja Brecelj.

Več informacij o projektu Čista zmaga:
Gaja Brecelj,
gaja@umanotera.org,
01 439 4895

Vir: www.umanotera.org