Petrol je v Kopru odprl nov bencinski servis, s katerim uresničuje svojo okoljsko odgovornost. Njegova posebnost je v tem, da je prvi Petrolov bencinski servis s solarno elektrarno, ki je postavljena na strehi in nadstrešnici objekta. Namen elektrarne je proizvajati električno energijo iz solarnih modulov in jo neposredno uporabiti za celotno delovanje bencinskega servisa.

Morebitni višek energije bo Petrol prodajal v siceršnje napetostno omrežje. Solarni generator fotonapetostne elektrarne sestavlja 126 solarnih modulov moči 210W, ki pretvarjajo sončno svetlobo v enosmerno napetost in tok.

Moduli so med seboj povezani v tri ločene veje, vsaka veja z 42 moduli predstavlja svojo fazo. Obrnjeni so proti jugu in nagnjeni pod kotom 30°, kar zagotavlja optimalno proizvodnjo električne energije na letnem nivoju.

Skupna vhodna moč solarne elektrarne ob polnem sončnem obsevanju znaša 26,46kW, izhodna moč pa ob 88% skupnem izkoristku solarnega generatorja in razsmernikov 23,28kW. Pri ocenjenih izgubah sistema 12% in ob upoštevanju ostalih parametrov pričakujemo skupno letno proizvodnjo 35.367 kWh električne energije ob 1000 obratovalnih urah.

Bencinski servis je prepoznaven po solarnih modulih, ki so v večini nameščeni na nadstrešnici, nekaj jih je tudi na objektu prodajalne. Nad vhodom prodajalne je nameščen prikazovalnik, ki sporoča količino pridobljene energije.

O solarnih elektrarnah
Solarne elektrarne za svoje delovanje izkoriščajo fotovoltaični pojav, zato jim rečemo tudi fotovoltaične elektrarne. Fotovoltaika oziroma fotonapetostna pretvorba energije je direktna pretvorba sončne energije v električno. Konverzija sončne energije, ki jo nosijo fotoni, se dogaja v t.i. sončnih celicah.

Sončne celice so v osnovi polprevodniške diode velikih površin zgrajene iz dveh različnih tipov polprevodniških plasti. Ena plast ima primesi donorjev, kar pomeni, da ima presežek elektronov. To plast imenujemo polprevodnik tipa n. Druga plast je tipa p in vsebuje primesi akceptorjev, kar pomeni, da ji primanjkujejo elektroni, oziroma ima presežek vrzeli.

Ko ta dva tipa polprevodnika "staknemo" skupaj, pride do difuzije (pronicanja) nabojev preko stične površine. Elektroni iz polprevodnika tipa n pričnejo prodirati v polprevodnik p tipa, medtem ko vrzeli prodirajo iz polprevodnika tipa p v tip n. Tako ob robu spoja v polprevodniku tipa p nastane negativni prostorski naboj, v tipu n pa pozitiven. Ustvarjeni naboj povzroči električno polje, ki zavira nadaljnjo difuzijo delcev.

Solarne elektrarne ločimo na samostojne in omrežne. Samostojni sistemi so običajno namenjeni proizvodnji električne energije na predelih, kjer ni električnega omrežja (gorske koče, dežele v razvoju). Omrežni sistemi pa so namenjeni proizvodnji električne energije, ki se direktno oddaja v električno omrežje.

Te vrste sistemi so postali komercialno zanimivi in so doživeli razcvet s sprejetjem zakonov o obnovljivih virih, ki omogočajo odkup solarne energije po fiksni odkupni ceni za več let, ki je bistveno višja od maloprodajne cene električne energije iz omrežja.

Ekonomičnost omrežnih fotonapetostnih sistemov določajo trije parametri. Prvi parameter je začetna naložba. Leta 2004 je bila cena za PV-sistem z vršno močjo 5 kW okoli šest tisoč evrov za kW. Drugi parameter je obrestna mera posojila za sofinanciranje vgradnje sistema. Najpomembnejši parameter pri določanju ekonomičnosti sistema pa pomeni zagotovljena fiksna odkupna cena (za kWh), ki jo oddaja sončna elektrarna v omrežni sistem.

V zdajšnjem slovenskem zakonu je premija za odkup električne energije, pridobljene s PV-sistemi, določena za prihodnjih 10 let in znaša 0,374 €/kWh. Če se bo cena zniževala ali pa se bo obdobje zagotovljenih fiksnih odkupnih cen podaljšalo, bo proizvodnja sončnih sistemov pridobila pomembnost. Zato bo investiranje v dobro načrtovane in visokokakovostne sisteme za podjetja postalo še bolj atraktivno.

Danes se investicija do 36 kW inštalirane moči povrne v povprečju v 15 letih, življenjska doba osnovnih gradnikov sončne elektrarne je 20 let (z intenzivnostjo 80% pa moduli delujejo še nadaljnjih 10 let). Vendar so tu še nefinančne koristi, ki jih investicija nudi. To je ustvarjenje čiste energije, zmanjševanje emisije CO2, povečanje vrednosti objekta in ugled.