Medtem, ko se okoli spornega projekta TEŠ 6 lomijo politična kopja, okoljske organizacije pozivajo k razpravi o energetski strategiji Slovenije v dveh fazah: najprej naj poteka razprava o scenariju razvoja energetskega sektorja, šele nato pa razprava o Nacionalnem energetskem programu [1] kot celovitem dokumentu.

Le tako se bomo v okviru prenove Nacionalnega energetskega programa lahko odločali med vsemi možnostmi, ki jih imamo na voljo. Okoljske nevladne organizacije pozivajo tudi k odprti razpravi o okoljskih vplivih projekta TEŠ 6, ki so trenutno v luči političnih menjav popolnoma spregledani, imajo pa vpliv na vsakega od nas.

Že od julija 2009 nevladne okoljske organizacije pozivajo predsednika vlade, naj vlada naroči izdelavo čistejšega energetskega scenarija [2], z intenzivno usmeritvijo v učinkovito rabo in obnovljive vire energije ter brez TEŠ 6 in NEK 2. Ta scenarij je treba enakopravno obravnavti pri odločanju o Nacionalnem energetskem programu (NEP). Po zadnjih informacijah je Ministrstvo za gospodarstvo naročilo izdelavo takega scenarija.

Okoljske nevladne organizacije zahtevajo, da razprava o novi energetski strategiji poteka tako, da bodo v razpravi najprej različni scenariji oziroma strategije, nato pa šele integralno besedilo NEP. Vnaprejšnja izbira enega scenarija s strani strokovne skupine ni primerna, saj gre za družbeno in ne ozko strokovno odločitev.

'Predlagamo, da se javna razprava naredi v dveh korakih. V prvem delu javne razprave naj se razgrnejo pripravljeni scenariji, nato pa se na osnovi razprave izbere en scenarij, ki je podlaga za pripravo NEP. V drugem koraku se razgrne celoten NEP in javna razprava poteka o dokumentu kot celoti,' predlaga Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj.

'Izbira scenarija je politična odločitev, ki jo moramo sprejeti kot družba, ne pa samo ozek krog strokovnjakov. Državljani imamo pravico, da se opredelimo do resničnih alternativ razvoja energetskega sektorja. Nenazadnje to zahteva tudi naša zakonodaja!' pojasnjuje predlog Dejan Savić iz Greenpeace Slovenija.

Na Ministrstvo za gospodarstvo so okoljske organizacije naslovile prošnjo za dostopnost vseh podpornih študij in modelov za pripravo scenarijev ter poziv, da se vsi scenariji ovrednotijo tako iz vidika stroškov, kot tudi koristi. Okoljevarstvene organizacije prav tako pozivajo Ministrstvo za gospodarstvo, naj za javno razpravo NEP nameni dovolj časa.

'Predlagamo, da javna razprava v obeh korakih traja dva meseca (torej dvakrat po dva meseca). Zakonsko predpisani rok za takšne razprave je sicer en mesec, vendar glede na kompleksnost materije ter pomembnost energetskega sektorja predlagamo in pozivamo, da se čas razprave podaljša na dva meseca,' izpostavlja Mihael G. Tomšič, častni predsednik Slovenskega E-foruma, Društva za energetsko ekonomiko in ekologijo.

Glede trenutno aktualne razprave o projektu TEŠ 6 se okoljske nevladne organizacije distancirajo od političnih preigravanj in poudarjajo, da se je v vsej razpravi okoljska problematika [3] izpostavila le nekajkrat, čeprav gre za enega od ključnih problemov projekta. 'Blok 6 je okoljsko neodgovorna naložba in čudi nas, da se nihče ne obregne ob to, da se priprave na gradnjo začenjajo, čeprav projekt nima okoljevarstvenega dovoljenja, pri podelitvi okoljevarstvenega soglasja pa je država kršila številne domače in tuje predpise.

Presoja vplivov na okolje ugotavlja, da projekt naj ne bi imel vplivov na okolje, ki bi segali preko ograje zemljišča TEŠ, kar je neumestno zavajanje javnosti. Mediji bi morali poročati tudi o teh zadevah, ki imajo na koncu vpliv na prav vsakega od nas, ne pa le o političnih menjavah,' je kritičen Vili Kovačič, eden od avtorjev Memoranduma ,,Vlada naj spremeni smer energetske politike".

Menijo tudi, da ni pomembno, kdo projekt vodi, temveč kako se ta projekt vodi in kaj nam prinaša. Ugotovitvam, da se je projekt vodil slabo s finančnega vidika postavljajo ob bok ugotovitev, da tudi iz vidika vplivov projekta na okolje prihaja do nepravilnosti in nedoslednosti, katerih namen je prikriti, da projekt ni tako okoljsko vzdržen, kot to predstavljajo investitorji.

Glede končne cene projekta TEŠ 6 ugotavljajo, da je vanjo nujno potrebno vključiti tudi sklad za zapiranje velenjskega rudnika. 'Zapiranje velenjskega rudnika je pravzaprav strošek, ki ga je mogoče pripisati delovanju TEŠ, zato je potrebno ta strošek vključiti v finančno bilanco projekta TEŠ 6,' ugotavlja Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, Društva za energetsko ekonomiko in ekologijo. Izpostavljajo  tudi, da drugi pomembni eksterni stroški (okoljski stroški, zdravstveni stroški, stroški terciarne rezerve) niso del stroškov projekta, s čemer se ustvarja lažni videz ekonomičnosti sicer že tako ali tako enormno stroškovno predimenzioniranega in okoljsko spornega projekta.

[1] Dosedanji potek obravnave NEP je na voljo na povezavi 
http://www.mg.gov.si/si/zakonodaja

[2] Kronologija pozivov za alternativni energetski scenarij je na 
http://www.focus.si/index.php?node=136&id=956

[3] Pripombe okoljevarstvenih organizacij na postopek pridobivanja 
okoljevarstvenega dovoljenja so na 
http://www.focus.si/files/IPPC_pripombe_20101029_kon__no.pdf