Plastične vrečke so postale znak potrošništva in nepogrešljiv del našega vsakdana. Okoljevarstveniki so jih označili kot nadlogo, ki potrebuje za razgradnjo vrsto let, onesnažuje zemljo in vodo.

Koliko let natančno potrebuje plastična vrečka, da se razgradi, je težko doreči, kajti plastične vrečke se v komercialne namene množično uporabljajo šele v zadnjih desetletjih. Prve plastične vrečke so se pojavile leta 1957 in sicer v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se začele pojavljati po skoraj celem svetu. In v sedemdesetih so dokončno prevzele mesto papirnatim vrečkam.

Na svetu obstaja že nekaj mest, ki so v večjih trgovinah omejile porabo plastičnih vrečk. In izgleda, da se bo sedaj tej majhni četici pridružil tudi New York. Tako naj bi trgovine, večje od 465 kvadratnih metrov, uvedle program za recikliranje ter izdajale ponovno uporabne vrečke.

Večje trgovine v San Franciscu in Kaliforniji že sprejemajo plastične vrečke za recikliranje in vzpodbujajo njihovo vnovično uporabo.  Reciklirane vrečke se lahko tako uporabijo za proizvajanje novih vrečk, različnih plastičnih predmetov, vključno s pohištvom.
Med države, ki so omejile uporabo, spada tudi Irska, ki je leta 2002 uvedla davek na plastične vrečke in njihovo porabo zmanjšala za 90%.

Tudi nekatere avstralske občine jih od leta 2003 prodajajo samo v trgovinah na drobno. Za proizvodnjo (v svetovnem merilu) plastičnih vrečk se porabi 12 milijonov sodov nafte letno (Američani porabijo približno 84 bilijonov vrečk vsakoletno).

Kdaj se bodo podobni ukrepi uvedli v Sloveniji? Oziroma, kdaj se bomo Slovenci začeli zavedati, da ne rabimo sprejeti vsako vrečko, ki nam jo v roke potisnejo prodajalci?

Valerija Hozjan
www.planetark.org/