Šest okoljevarstvenih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške je v soboto postavilo temeljni kamen za ustanovitev nove mednarodne ekološke organizacije Alpe-Adria Green, ki bo opozarjala na okoljske probleme tega območja.

Največja grožnja okolju je ta trenutek pobuda za gradnjo naftovoda in plinovoda od Črnega morja do Tržaškega zaliva. Natančneje: od pristanišča Konstanza v Romuniji do Trsta. Ena od možnih tras naftovoda naj bi vodila po matarskem podolju, čez Kras in prek Glinščice v Trst.

Izčrpnejši podatki o tem javnosti niso dostopni, kljub temu da so gospodarski ministri Slovenije, Romunije, Hrvaške, Srbije in Italije skupaj z evropskim komisarjem za energijo aprila lani podpisal deklaracijo o tem naftovodu. Ker se za ta velik posel zanimajo naftne multinacionalke, okoljevarstveniki ugotavljajo, da ne morejo več delovati vsak zase. Čas je, da se povežejo prek državnih meja.

Zato bo Alpe-Adria Green naslovila na Slovenijo, Hrvaško in Italijo zahtevo, naj jim prizna status sogovornika v projektu panevropskega naftovoda. Sklicevali se bodo na aarhuško konvencijo, ki predvideva, da mora biti javnost pri tovrstnih projektih vključena že v fazo nastajanja projektov, ne le v kasnejšo presojo vplivov na okolje.

Pravica državljanov
"Zastopali bomo državljane vseh treh držav, kot sogovornik želimo sodelovati pri tem projektu, sicer pa bomo pozorni tudi na ostale okoljske probleme Jadrana in Alp," je napovedal predsednik slovenske nevladne okoljske organizacije Greenslo Vojko Bernard.

Prav ta je pobudnica za ustanovitev Alpe-Adria Green. Ustanovni člani nove koalicije pa so še: Zveza društev za varstvo okolja, stranka Zeleni Slovenije, okoljevarstveni organizaciji Green Action Transinternational iz Trsta, Adratic Green Net iz mesta Ronchi in hrvaški Eko Kvarner.

Tajnik Green Action Transinternational Paolo Parovel ocenjuje, da je ta iniciativa je zelo pomembna, ker okoljski problemi ne poznajo meja. "Državljani imajo pravico biti obveščeni o tem, povezani v mednarodno organizacijo bomo lahko glasneje opozarjali nanje," je poudaril.

Tankerji bodo ostali
"Izkušnje italijanskih kolegov s takimi naftovodi zbujajo zelo resne pomisleke," razlaga Robert Rogič (Zeleni Slovenije). "Tehnologija, ki je sedaj v uporabi pri gradnji naftovodov, ni 100-odstotno varna. Njeno vzdrževanje je izredno drago in velike multinacionalke, ki upravljajo z naftovodi, posvečajo zelo malo pozornosti odpravljanju napak," je povedal.

Napake so predvsem nekontrolirani izpusti v podzemlje. "To pomeni, da je določen odstotek izpustov že vračunan v ceno nafte ali plina, ki pride na cilj. Tudi drugi vidik naftovoda ali plinovoda je ekološko sporen. Ta velik projekt namreč ne bo zmanjšal ekoloških problemov v Tržaškem zalivu. Število tankerjev, ki je po našem prepričanju že zdaj preveliko, se s tem ne bo zmanjšalo," je prepričan.

Po podatkih predsednika Green Action Transinternational Roberta Giurastanteja naj bi v tržaški naftni terminal pripeljalo nafto najmanj 40 tankerjev vsak mesec in najmanj 400 na leto. To pomeni 500.000 do 600.000 ton nafte tedensko in dva do 2,5 milijona ton mesečno.

Panevropski naftovod Konstanza-Trst bi še dodatno ogrozil občutljivo okolje te regije: kraško, če bi ga vkopali pod zemljo, ali pa morsko, če bi ga položili na dno jadranskega morja, je prepričan Rogič. "O tem ne kroži veliko podatkov v javnosti, ker imamo opravka z velikim multinacionalnim kapitalom, ki, kot pravijo tržaški kolegi, zakupi tudi cel časopis, ko pride do izpustov," pravi Rogič.A dodaja: "Kljub temu nismo a priori proti naftovodu.

Najprej pa želimo točne podatke in odgovor na vprašanje, ali ga resnično potrebujemo. Potem bomo odločali o trasi." 

Avtor: TINA ČIČ