V zadnjih letih se je problem razvoja pod triglavskega področja stopnjeval do take mere, da je ogrožen obstoj ne samo nekaterih družin temveč celih vasi.

Velika občutljivost okolja ob mejah TNP in v njem, važnost posameznih okoljskih problemov, neopravičeni posegi v okolje, črne gradnje,…., ki so največkrat nastali iz malomarnega in nepazljivega delovanja ljudi in oblasti z gorskim svetom so prinesli tudi posledice.

Negativni pojavi, ki jih take situacije izzovejo na preostali del države, zaradi malomarnega ravnanja s tem okoljem, se bodo kmalu odrazile v širšem okolju kot problem vsega naroda, saj bodo v parku nastala območja zasebne lastnine v kateri bodo gospodarili predvsem predvsem Angleži in drugi tujci. Povezanost med upravo TNP, državo, NVO in domačini je na najnižji možni ravni, saj država pripravlja zakonodajo, ki bo narodnemu parku zadala smrtni udarec. 

V kolikor ne bomo takoj ukrepali se nam zna zgoditi, da bomo Slovenci ostali brez edinega narodnega parka in da bo ta spremenjen zaradi interesov športno- kulturnih-vojaških lobijev, tujih lastnikov in cerkve v brezoblično pokrajino od katere ne bodo imeli koristi ne živali in ne ljudje.

V kolikor hočemo tvoriti drugačno življenjsko kulturo, ki pripisuje osnovno vrednost o čuvanju našega okolja in ki posledično vpliva na zdravje ljudi moramo upoštevati, da človek ni samo tisti, ki uživa sadove narave ampak je tudi instrument odgovoren za učuvanje naše narave, ki smo jo dobili v upravljanje in ne v uničenje od naših dedov, da jo predamo našim vnukom.

Ponovno odkritje starih kultur in običajev , socialnih tradicij, obrtniške dejavnosti, ki bodo vplivale na kvaliteto našega življenja v in poleg TNP- ja ter kontakt z naravo, ki bo moral biti ponovno oživljen, so elementi, ki bodo vplivali na napredno spremembo našega stališča pri obravnavanju TNP-ja. 

Dolgo časa so ljudje smatrali (in ga po večini še), visokogorje, kot problem prebivalcev, ki žive v tem okolju, da sami rešujejo vse probleme. V prihodnje pa bomo morali visokogorje gledati kot vir, ki vpliva na celo obrobno krajino in s tem na socialni in gospodarski razvoj prebivalstva. Gorski predeli bodo morali postati enakopravni predeli pri državnem razvojnem načrtu.

Ne smemo pozabiti, da je naša dežela na severozahodu obdana z alpskimi vrhovi od kodar se oskrbuje z pitno vodo več kot polovica Slovenije in da sami odločamo, kljub podnebnim spremembam, kako kvalitetno vodo bomo v prihodnje imeli.

Izboljšanje razmer v gorskih predelih obravnava tudi direktiva evropskega sveta z dne 28.04.1975 s katero preskrbujejo institucijo kjer bi vladal režim v pomoč namenu očuvati in  razviti omejeno kmetijsko in pašniško dejavnost na planinah z namenom, da dosežejo določen nivo za vse prebivalce in učuvanje vsega naravnega okolja v gorskih predelih vendar je Slovenska država za to direktivo slepa.

V Sloveniji bi morali ustanoviti neodvisno institucijo za razvoj občin v visokogorju, za katere bi morali veljati drugačni kriteriji, obdavčitve kot za ostale in ne le malenkostne ugodnosti kot danes, saj imajo pri razvoju za učuvanju naravnih virov več omejitev kot ostale, še posebno na območju TNP-ja.  Za učinkovito delovanje te institucije bi morali sprejeti zakon, ki bi temeljil na štirih stebrih:

a) Varstvo gora ne samo kot faktor, ki se predpostavlja kot celokupno državno področje temveč tudi v socialnem in gospodarskem pomenu. Pri tem izhaja da že sama stalna navzočnost človeka (planšarije, kmetije – nikakor pa ne vikendaši in »športniki«!!!)na tem področju lahko zagotavlja varstvo gorskih področij in razvoj teh področij. V primerjavi z vrednotenjem teh občutljivih področij, naravnih in tradicionalnih, lahko ugodno vpliva na zakoreninjenje in porast prebivalstva. Navzočnost stalnega prebivalstva v gorah pa predstavlja prvi steber za očuvanje prvobitnosti narave na teh področjih.   

b) Globalni razvoj se ne preusmerja napram izbranim področjem zaradi abstraktnih pogledov, ampak zajema tudi specifičnost in pomembnost posameznih področij. Pri tem se poslužujemo metod-načinov, ki so ekonomsko izvedljivi in primerno sistematizirani na tem področju posameznih tradicionalnih postopkov kar povzroča dvigovanje cen avtohtonih izdelkom. ( zajemanje ljudske pameti – izdelava eko proizvodov, s tem da je dovoljena prodaja po kmetijah in planšarijah, umetna obrt- čedre…, mesni proizvodi,…avtohtona gradnja..)

c) Obravnava lokalnih področij na vseh njihovih različnih pogledih, pri tem se ne nanaša na vlogo programiranja in naslovov teh področij temveč na njihove realne možnosti trženja gorskega vodništva za večje skupine, zapore posameznih cest, ponudba na vstopih v park…..  

d) Premagovanje kontrasta med zahtevam razvoja, učenja in napredka, ki je pogosto posledica konfliktov, med različnimi pogledi. Da bi izničili ta negativni vpliv, moramo prebivalstvu nuditi stalno brezplačno izobraževanje in jim omogočiti sodelovanje z drugimi podobnimi področji v evropi.

Poleg razvojnih stebrov, bi bilo potrebno čim hitreje ustanoviti medobčinski svet pod triglavskih  občin, ki bi bil strokoven in ne političen organ in bi pričel skrbeti za enotno blagovno znamko TNP, saj le v povezanosti vseh pod triglavskih občin lahko pričakujemo razvoj eko turizma in s tem ekološki razvoj pod triglavskega območja.

Ker je država in politika pozabila, da pod triglavom živijo tudi ljudje smo se v Aljaževi fundaciji, ki deluje v skupini GREENSLO, odločili, da pripravljamo za prihodnje leto več delavnic za osveščanje  in izobraževanje domačinov, da bodo lahko sami odločili o svoji prihodnosti.

Vojko Bernard