Saamlinsko delo ljubezni do bližnjega za človeka, naravo in živali v povezavi s posestvom Terra Nova
Mednarodni Gabrielin sklad za vse kulture sveta se po vsem svetu zavzema za miroljubno sožitje človeka, narave in živali. Po vsem svetu mora narava in morajo živali trpeti zaradi človeka in posledično so posebno drastično vidne podnebne spremembe zaradi roparskega načina gospodarjenja.

V zavesti, da je človek in so živali ter rastline Božje stvaritve, uvaja Mednarodni Gabrielin sklad po vsem svetu preobrat: z nameščanjem biotopov ogrožene vrste spet najdejo svoj življenjski prostor, rastline lahko rastejo brez strupov in živali dobijo dostojen prostor za življenje.

Pod vodstvom Gabriele, prerokinje in poslanke Boga za naš čas, je v Nemčiji, v bližini Würzburga, zaživel pilotski projekt, Dežela miru, ki vsemu svetu daje zgled za miroljubno sožitje med vsemi oblikami življenja. Po vsem svetu, na vseh kontinentih, sledijo ljudje temu vzoru. Delujejo za naravo in živali in polagajo semena za novi čas, za novo Zemljo, na kateri živijo človek, narava in živali v enosti, kot je bilo napovedano že pred davnim časom: "Nastalo bo novo nebo in nova Zemlja."

Življenje se vrača
Biotop je najmanjša prostorska enota v krajinski ekologiji. Beseda "biotop" pomeni "kraj življenja". V našem civiliziranem svetu so zaradi vse večje pozidave površin, industrializacije in intenzivnega poljedelstva rastline in živali izgubile velik del svojega življenjskega prostora. Število vrst nenehno upada, seznam ogroženih vrst je vedno daljši.

Pri tem ne igra vloge le izguba površin življenjskega prostora, temveč tudi izolacija posameznih biotopov. Živali so potisnjene na najmanjše otočke, s tem imajo omejene možnosti za iskanje hrane, razmnoževanje in prezimovanje. Zato so z novelo Zveznega zakona o varstvu narave iz leta 2002 posamezne dežele obvezane, da ustvarijo mrežo povezanih biotopov, ki zavzemajo vsaj deset odstotkov površine v vsaki posamezni deželi.

V Deželi miru, ki jo je v življenje obudil Mednarodni Gabrielin sklad, je zahteva Zveznega zakona o varstvu narave že postala resničnost: Zasnovan je obsežen povezan biotop iz živih meja, gozdičkov, vlažnih in kamnitih biotopov – in življenje se vrača!

Drevesne in Benjesove žive meje
Komaj je iz suhih vej narejena Benjesova živa meja, ki zavaruje novo posajena mlada drevesa in grme, že sedajo ptice na njihove veje. Ne le ptice, še veliko drugih živali se veseli vsake na novo posajene žive meje: zajci, ježi, lisice, nešteto vrst insektov, metulji, hrošči, čebele – vsi najdejo v živi meji svoj življenjski prostor, zavetje in hrano.

Ob živi meji lahko tudi plašne živali - kot na primer srne - dobro zavarovane prečkajo travnike in lahko prehajajo iz enega gozdnega območja v drugo. Tako žive meje povezujejo različne življenjske prostore in izpolnjujejo pomembno nalogo v povezanih biotopih.

Vlažni biotopi
V preteklih petih desetletjih je izginilo ca. 70-80% mirujočih voda – z usodnimi posledicami: številnim vrstam kačjih pastirjev in dvoživk grozi izumrtje. Prostoživeče živali, kot so srne in ptice, morajo pogosto premagovati velike razdalje, da bi si pogasile žejo.

Urejeni biotopi v Deželi miru so zato pravi blagoslov za vse živali. Divje race, ptice, insekti in dvoživke imajo spet svoj življenjski prostor – in kdor se v toplem letnem času poda na rob vlažnega biotopa in tam sede na klop, se lahko veseli letanja kačjih pastirjev, kvakanja žab in veselega gaganja račjih mladičev.

Kamniti biotopi
Kamniti biotopi so sončne terase za kuščarje in metulje. Tudi majhni sesalci, kot so miši ali podlasice, imajo radi kupe kamenja s številnimi skrivališči in nišami. V votlinicah med kamenjem najdejo živali v mrzlih letnih časih zavetje pred zmrzaljo. Na primer: žabe in krastače so si tukaj uredile svoje zimsko bivališče. Za kamnite biotope v Deželi miru so uporabili kamenine, ki so naravno prisotne na tem območju, npr. školjčni apnenec.

Aktivnosti v inozemstvu

Skrbniki Mednarodnega Gabrielinega sklada kot tudi podporniki in prijatelji z vsega sveta redno obiskujejo območje povezanih biotopov, pilotski projekt v srcu Evrope. Kar vidijo in doživijo, prenesejo v svoje dežele. Tako nastaja po vsem svetu miroljubna dežela za človeka, naravo in živali.

Skrbniki so že v naslednjih državah:
Švica, Avstrija, Italija, Španija, Francija, Luksemburg, Madžarska, Češka, Slovenija, Poljska, Čile, Kolumbija, Peru, Kanada, ZDA, Nigerija, Gana, Kenija, Zimbabve, Senegal, Togo, Benin, Burkina Faso, Republika Kongo

Vir: revija Osvoboditev živali, april 2010