|  Opazili in slišali smo že kar nekaj dezinformacij o dieti, ki je osnovana na nizkem vnosu ogljikovih hidratov. Nekateri menijo, da je to edini optimalen način prehranjevanja za vsakega med nami, medtem ko drugi trdijo, da je škodljiva za človeka.
Kaj je res in kaj ni? Je škodljiva ali zdrava izbira s katerim lahko izgubimo tudi višek kilogramov.
1. Takšne diete se težko držimo
Splošno prepričanje pravi, da se je takšnega prehranjevalnega načrta skoraj nemogoče držati, saj omejuje skupino živil, brez katere si s težavo predstavljamo vsakdan. Takšno prepričanje naj bi vodilo ljudi v predčasno opustitev diete in hitro povrnitev že izgubljenih kilogramov. Do neke mere to drži, toda vse diete omejujejo. Največkrat kaloričen vnos.
Dobra stran diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov (OH) je ravno ta, da ne omejuje kaloričnega vnosa, kar pomeni, da se lahko mirnega srca najemo do občutka sitosti in sočasno izgubljamo kilograme.
Na dietah z omejevanjem kaloričnega vnosa pa smo skoraj venomer lačni, kar je najpogostejši razlog za njeno opustitev.
2. Pri izgubi telesne teže, voda predstavlja največji delež
Telo shranjuje zalogo OH v mišicah in jetrih, ki je sestavljena iz glukoze, znane kot glikogen. Telo med obroki s pridom troši shranjeno glukozo. Res je, da glikogen v jetrih in mišicah nase veže vodo in res je, da se na nizkem vnosu OH zmanjša količina shranjenega glikogena in posledično poveča izguba znatne količine vode. Prehrana z nizkim vnosom OH vodi tudi v drastično zmanjšanje inzulinske ravni. Pri tem procesu pa ledvice izločijo odvečen natrij in vodo iz telesa.
Zaradi teh dveh razlogov vodi dieta z nizkim vnosom OH v izločanje odvečne vode iz telesa in s tem povezane telesne teže. To pa je ravno tisto kar je pogosto uporabljeno kot protiargument za dieto z nizkim vnosom OH. Namreč, pogostokrat se razume, da gre zgolj za izgubo vode, kar na tehnici kaže tudi manj kilogramov.
Toda takšna razlaga je problematična. Študije kažejo, da nizek vnos OH poleg vode odlično reducira tudi telesno maščevje, predvsem z jeter in okrog trebuha. In ravno maščevje okrog jeter in trebuha je najnevarnejše, kadar govorimo o zdravju in nagnjenosti k razvoju potencialnih obolenj.
Še nekaj, izločanje vode iz telesa je pozitivno. Kdo med nami si želi okrog prenašati od 2 do 4 kg odvečne vode v telesu?!
3. Nizek vnos OH škoduje srcu
Diete, ki so osnovane na nizkem vnosu OH pogosto vsebujejo veliko maščob (tudi nasičenih) in holesterola. Iz tega naslova se velikokrat tolmači dieto z nizkim vnosom OH kot grožnjo žilno-srčnim boleznim.
V resnici in v nasprotju s takim prepričanjem nizek vnos OH znatno zniža mnoga tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj:
- Trigliceridi v krvi se znatno znižajo
- Zniža se holesterol
- Tlak se zniža
- Inzulinska rezistenca upade, kar umiri inzulinsko delovanje in raven sladkorja v krvi.
4. Nizek vnos OH deluje zato, ker s tem znižamo kaloričen vnos
Veliko ljudi zatrjuje, da na nizkem vnosu OH pravzaprav zgubljamo telesno težo zaradi omejitve vnosa kalorij. To je sicer res, ampak ne zajema celotnega razloga.
Največja prednost izgube telesne teže na takšnem principu prehranjevanja, se skriva v t.i. avtomatični izgubi telesne teže.
Ljudje hitro čutijo sitost, kar avtomatično vodi v manjši vnos hrane ne da bi pri tem bili posebej pozorni na kalorične vrednosti ali omejevanje posameznih porcij.
Takšen upad apetita je tako fantastičen, da ljudje na nizkem vnosu OH, glede na posamezne študije, izgubijo tudi po 2-krat do 3-krat več teže v primerjavi s tistimi, ki se držijo zgolj manjšega kaloričnega vnosa.
Ljudje se pogosto ne zavedajo, da nizek vnos OH ni samo priporočljiv za izgubo telesne teže, ampak vpliva tudi na izboljšanje telesnega zdravja (metaboličen sindrom, diabetes tipa II in epilepsija).
V tem primeru gre izboljšanje zdravja krepko preko zmanjšanega kaloričnega vnosa.
5. Nizek vnos OH osiromaši vnos rastlinske hrane
Nizek vnos OH ne pomeni nič OH! Tudi od 100 do 150 g OH dnevno še vedno pomeni nizek vnos. Pri takšni količini bo na krožniku dovolj prostora za kar nekaj koščkov sadja in zelenjave, celo manjšo količino krompirja in ovsenih kosmičev. Le malokdo v »normalnem« vsakdanu poje toliko sadja in zelenjave.
Takšna količina bo zadovoljila potrebo po vitaminu C, kaliju, vlakninah in ostalih hranilih, ki jih najdemo v rastlinskih živilih.
6. Nizek vnos OH bo uničil telesno zmogljivost
Večina atletov uživa visoke količine OH, zato prepričanje, da brez OH telesna zmogljivost upade. Res je, da majhen vnos OH vpliva na telesno zmogljivost, toda samo za kratek čas. Telesu je treba dati čas, da se navadi na porabo maščob namesto hidratov. Po nekaj tednih bo telo ponovno v polnem teku.
Zaključek
Dieta, ki temelji na nizkem vnosu ogljikovih hidratov prinaša veliko zdravju prijaznih prednosti. Še posebej se je izkazala za dobrodošlo pri ljudeh z čezmerno telesno težo, metaboličnim sindromom in diabetesom tipa II.
Vir: www.sensilab.si |
NE ZAMUDITE
