Jesen se je pred menoj spremenila v mavrico raznobarvnih odtenkov listja na drevesih. Veselje rojstva novega človeka sovpada s pobiranjem pridelkov. Pobrati pridelek-zaslužiti nagrado. Ali ni to skrito hrepenenje vsega človeštva? Vendar, ali znamo dovoliti sebi in drugim, da v služenju nagrajujemo tudi svoje preprosto veselje srca. Ali si dovolimo občutiti, spustiti, se veseliti, si dovoliti občutiti vse, kar se nas dotakne? Brez strahu stopiti do naslednjih vrat?

Listje na drevesu vse leto dobro služi svojemu namenu. Vsak list je skozi leto uspešno preživel sončno pripeko, dež, neurja in celo točo, a v jeseni njegovega časa bo spravljen s seboj porumenel, drevo ga odvrže in naj se upira še tako močno, bo suh in rjav ob prvem močnejšem vetru odpadel. Dober bo le še za gnoj in postal bo del zemlje, ki daje življenje. In takšen je njegov namen, kar je veliko veselje za opazovalca, ko lahko vedno znova spremlja to ne-upiranje.

Lovec je ustrelil kapitalnega jelena. To je bistvo tega trenutka, veselje za lovca in izpolnitev poslanstva za jelena. Zaplodil je številne potomce, njegov rod se nadaljuje, in le za hrano bodo človeku iz roda v rod, vendar to sedaj ni pomembno. Biti odprt, pomeni ne se upirati, ampak vse veselo živeti, vse sprejemati.

Rekli so Vam, da v družbi veljajo takšna pravila, da boste za ta in ta prekršek kaznovani natančno po tem in tem členu zakona, rekli so Vam, kaj je prav in kaj ne. Bili ste odprti, sprejemali ste vse, kot edino pravično in za vse dobro skupno resnico. In to je bil Vaš namen. Z odliko ste opravili prvi del svojega poslanstva.

Vaša druga naloga je zagledati živo mavrico iz vseh barv, iskro življenja, bistvo človeškosti, to pa lahko vidite samo z odprtim srcem. Odprto srce je od večnosti časov prisotno v vsakem človeku, je neuničljivo jedro, ki lahko premaga najtežje naloge. Odprto srce se uspe dvigniti nad napisane črke zakona, pomaga tam, kjer je potrebno, ne le tam kjer je predpisano.

Biti odprt, pomeni stopiti najprej skozi veliko število vrat. Vsa ta vrata so Vam vedno odprta, če se pridno učite, a vedite, pridete enkrat do vrat, ki bodo ostala zaprta toliko časa, dokler pred njimi ne odložite vsega, kar vas bremeni. Takrat ne morete ničesar vzeti s seboj. Takrat boste šele občutili, kaj pomeni upiranje in zadrževanje nekega trenutka v sebi. Prej tega niste vedeli, ker so Vam bila vrata vedno odprta!

Človek bo v veliki stiski, in pred prehodom mora veliko pretrpeti, prosili boste ali celo zboleli, pa se ne bodo takoj odprla. Tam boste prvič slišali resničen jok srca, spoznali ponižnost in videli veliko trpljenje sveta, a le za kratek čas.

Prebavljena hrana se bo zadrževala v telesu in ga zastrupljala z odpadki (...ali zato tudi Zemljo zastrupljamo z odpadki?), občutek tesnobe in napetosti se bo povečal do skrajnih meja, vse zato, da bi spoznali, kaj pomeni beseda resnična sproščenost telesa.

In ko boste okrog sebe nenehno polušali glasove ''lačen sem, žejen sem'', vedite da je čas vstopa skozi ta vrata zelo blizu.

Vaš notranji duh Vas bo takrat poučil o vsem, kar potrebujete za pot naprej. Skrita moč zaslužene nagrade, ki ste jo prislužili zaradi vstopanja skozi številna prejšnja vrata, bo začela delovati, obvarovala Vas bo pred propadom. Čeprav ničesar ne morete vzeti s seboj na drugo stran in boste vse pustili tukaj, boste na drugi strani imeli vsega dovolj.

Če hočete videti onkraj razuma, ne potrebujete ničesar tega sveta, razen odprtosti srca. Do takrat Vam ni potrebno nič skrbeti, nič ohranjati, nič vzdrževati, ker že zaradi dobroate Stvarnika verjamete v neuničljivo jedro bistva človeka, zato boste lahko vedno ostali svobodni in ustvarjalci življenja brez vsakega napora. Enkrat boste lahko hodili notri in se vračali nazaj, po mili volji. In nič več Vas ne bo ustavilo.

In dan bo poln veselja in sočutja do vsakega človeka, do vsega živega. Kakor ste zastonj prejeli, boste zastonj dajali naprej. Tako bo Vaše življenje doseglo popolnost in ko bo dan in noč, sonce in dež, mraz in toplota, poletje in zima združeno v isto bistvo spoznanja, se bo srce veselilo vsakega trenutka, veselje pa bo v tem, da se je znova rodil človek. Novi, vsemu odprt, človek.