Berlin: V skupnem pozivu je več kot tristo profesorjev in drugih znanstvenikov pozvalo k odpravi množične živinoreje. „V množični živinoreji se z živalmi dela na način, ki nam mora kot družbi biti v sramoto,” je zapisano v pozivu. Profesorji in znanstveniki opozarjajo tudi na usoden vpliv množične živinoreje na okolje, podnebje, zdravje in globalno pravičnost.

V svojem pozivu zahtevajo od EU, nemške države in zveznih dežel konec mučenja živali in prehod na socialno-ekološko kmetijstvo. Svetujejo spremembo sistema kmetijskih subvencij, katerega osnova naj bo varovanje živali in okolja, ukinitev izvoznih subvencij in oznako načina reje živali pri mesu, podobno kot to velja pri jajcih. Na splošno mora politika varstvo živali in podnebja v živinoreji občutno izboljšati.

Med podpisniki poziva so uveljavljeni profesorji kot npr. strokovnjak za literaturo Dieter Borchmeyer, teolog Eugen Drewermann, okoljski etik Konrad Ott, zdravnik Wolfram Sterry in filozof Dieter Henrich.

„S tem pozivom želimo pokazati, da pogovor o množični živinoreji že zdavnaj ni več obrobna tema zagovornikov pravic živali in veganov,” pravi ena izmed pobudnic akcije Friederika Schmitz, znanstvena sodelavka na filozofskem oddelku Univerze v Heidelbergu.

„Vedno več ljudi iz vseh segmentov družbe se noče več sprijazniti s stanjem v industrijski živinoreji. Naša akcija potrjuje, da to velja tudi za nemške znanstvenike.” Ob profesorjih so na spletni strani www.gegen-massentierhaltung.de poziv podpisali tudi mnogi drugi podporniki, skupaj preko 8000 ljudi.

Pobudniki so optimistično prepričani, da se bo število še povečalo. V ta namen so 22. januarja v Berlinu organizirali tudi osrednje demonstracije proti množični živinoreji, ki so potekale pod geslom „Dovolj nam je!“. „Zbrane podpise želimo takoj po demonstracijah predati kmetijski ministrici Ilsi Aigner. Do takrat še naprej pozivamo k podpisu poziva na spletni strani,” je komentirala Friederika Schmitz. 

Okoljevarstveniki in zagovorniki pravic živali so pozdravili pobudo. Profesor Huber Weiger, predsednik nemške zveze za varovanje narave BUND, pravi: „V živinoreji so najbolj razširjeni prav tipi hlevov z najslabšimi ocenami za varovanje živali in okolja, kot so krmljenje na betonskih tleh brez sveže slame in prostega izhoda. Zvezne oblasti morajo primere najboljše prakse končno postaviti za normo. Merilo morajo biti optimalni pogoji reje, ki so jih izdelali strokovnjaki.”

Profesor Sievert Lorenzen, zoolog v Kielu in predsednik združenja PROVIEH, pravi: „K živalim prijazni reji sodi tudi vrsti ustrezna prehrana. Zadnji dioksinski škandal kaže na to, kako nastajajo dragi in „poceni“ izdelki živalskega izvora: zaradi vsebnosti dioxina v krmi so nesmiselno pobili na tisoče živali. To je prav tako pretresljivo kot trpljenje živali v hlevih ali nevarnosti zaradi bakterij, odpornih na antibiotike. Skrajni čas je, da spremenimo kmetijsko politiko.“

Profesor Björn Frank, makroekonomist na Univerzi v Kasselu, kritizira sistem, po katerem je vsak davkoplačevalec prisiljen sofinancirati poceni subvencionirane zrezke. Profesorica Ursula Wolf z Univerze v Mannheimu opozarja na to, da le industrijska proizvodnja, ki povzroča trpljenje živali, omogoča nesmiselno visoko porabo mesa v Nemčiji.

Prevod: mag. Martin Vrečko, vir: http://www.evana.org/index.php?id=62993

Vir: revija Osvoboditev živali, marec 2011