Piše: Uroš Krašovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Jedrske reakcije pri sobni temperaturi so lahko vir cenene in okolju prijazne energije
Nova oblika energije, nekoč tako kontroverzna, da si je pridobila naziv »odpadna znanost«, se vrača med glavne teme znanstvenih simpozijev. To je zaključek organizatorja ene največjih znanstvenih konferenc na temo hladne fuzije, ki je marca potekala na 239. nacionalnem srečanju ameriškega združenja kemikov.

»Pred leti je v znanstvenih krogih vladal strah pred izrazom hladna fuzija,« je dejal nemški kemik dr. Jan Marwan, mednarodno priznan strokovnjak in organizator konference. Nekoč znana kot nedokazana, predvsem pa neprofitna znanost, pri kateri se porabi več energije, kot se je proizvede, ima po mnenju mnogih strokovnjakov obetavno prihodnost.

Pod vodstvom dr. Marwana je raziskovalno podjetje Marwan Chemie iz Berlina organiziralo znanstveni simpozij Tehnologija nove energije, na katerem so prikazali petdeset najnovejših raziskav o hladni fuziji. Na simpoziju so predstavili splošen napredek na področju hladne fuzije, hladno fuzijo kot naraven proces v nekaterih bakterijah ter izum novega, cenovno sprejemljivega merilnega aparata, ki bo pripomogel k njenim nadaljnjim raziskavam v številnih laboratorijih.

JEDRSKA FUZIJA IN HLADNA FUZIJA
Po besedah dr. Marwana je glavni namen simpozija predvsem prikaz njene realnosti in potencialne možnosti novega energetskega vira, ki je neprimerljivo cenejši, varnejši in okolju prijaznejši.
Pri jedrski fuziji (zlivanju) se jedra atomov lahkih elementov združujejo v težja neradioaktivna in stabilna atomska jedra.

To je naraven proces, ki poteka v središču zvezd pod ekstremnimi temperaturami več kot 15 milijonov stopinj Celzija in tlakom več kot 253 milijard barov, pri čemer se sprošča ogromna energija. Prvo večjo umetno fuzijo so izvedli v fuzijskem reaktorju v Veliki Britaniji leta 1983.

Trenutno Evropska unija načrtuje največji reaktor, ki ga bo v sodelovanju s petimi najmočnejšimi državami zgradila na jugu Francije. Gradnja bo potekala deset let in stala deset milijard evrov za dvajset let delovanja.
Za razliko od jedrske fuzije, ki zahteva ekstremne fizikalne pogoje (temperatura in tlak) in ekstremno veliko denarja, pa reakcija hladne fuzije poteka pri sobni temperaturi in normalnem zračnem tlaku ter je neprimerljivo cenejša.

ODKRITJE TISOČLETJA
Ta naravni pojav sta prva odkrila svetovno znana elektrokemika Martin Fleischmann in Stanley Pons pri elektrolizi težke vode s paladijevo elektrodo.

Raziskovalno poročilo navaja nenavaden pojav izjemno visoke toplotne energije, ki jo je bilo mogoče pojasniti le kot jedrski proces. V poročilu je naveden tudi nastanek majhnih količin stranskih produktov jedrske reakcije, kot so nevtroni in tritij, radioaktivni izotop vodika. Fleischmann in Pons sta dobro vedela, da reakcija ni kemijska, ker je proizvedena energija presegala vse, kar je znanega v kemiji.

Po odkritju leta 1989, na univerzi v Utahu, je Fleischmann nameraval zadevo objaviti le v lokalni znanstveni reviji, saj je skupina raziskovalcev z druge univerze opravljala podobne poizkuse, njihove rezultate pa bi kasneje združili. Toda zaradi velikega pritiska univerze, ki je hotela biti v prednosti, je Fleischmann razkril celotno odkritje, kar po svojih besedah obžaluje še danes.

V znanstveni skupnosti je najprej zavihralo novo upanje, kmalu za tem pa veliko razočaranje. Mnogim znanstvenikom poizkusa ni uspelo ponoviti, nekateri so dokazovali, da takšna reakcija ni intervalno dokazljiva, zato je znanstveno nesprejemljiva. Hladna fuzija je bila označena kot patološka znanost in skoraj izbrisana iz znanstvenih krogov, Fleischmann in Pons pa sta se umaknila v senco znanosti.

ODPOR V ZNANSTVENI SKUPNOSTI
Neodvisnim znanstvenikom, ki so potihoma vztrajno opravljali meritve in ustvarjali dolga poročila svojih poizkusov, je po dvajsetih letih le uspelo uvesti hladno fuzijo v razprave skeptičnih znanstvenikov. Inštituti, ki so pojav na začetku odločno odklanjali, se danes ne morejo izogniti očitnim rezultatom tega revolucionarnega odkritja.

Toda kljub naraščajočemu zanimanju še vedno ostaja odpor v vodilnih znanstvenih krogih. Zato je hladna fuzija velikokrat predstavljena pod nazivom nizkoenergijska jedrska reakcija ali Fleischmann-Ponsov učinek.

Ena od težav je najverjetneje sam koncept hladne fuzije, ki je z vidika današnje znanosti težko opredeljiv in ne ustreza obstoječim okvirom, zato ogroža njene temelje in je kljub laboratorijskim rezultatom nesprejemljiv. Glavni razlog za odpor konzervativnih znanstvenikov je v revolucionarnih odkritjih, ki jih znanost ne mara, še posebej, če to spodbija osnove fizike.

MIKROVULKANSKE ERUPCIJE
Neodvisni znanstvenik Russ George je dolgo proučeval Fleischmannovo in Ponsovo delo, opravljal raziskave in zbral veliko količino dokazov. Prestižno Ameriško združenje fizikov je od njega prejelo edini dokument na to temo, ki zajema fotografski material s preizkusi, opravljenimi na Stanfordskem raziskovalnem inštitutu SRI v Kaliforniji, in na mikroskopski ravni dokazuje hladno fuzijo.

Fotografije dokazujejo, da so kovinski paladij, ki je bil uporabljen pri reakciji, prekrile mikrovulkanom podobne erupcije. To je kovino v določenih točkah zelo segrelo, stopilo in izparelo. Glede na tališče paladija je bil narejen izračun, ki je dokazal, da je količina potrebne energije za takšno stalitev lahko le jedrskega izvora.

Znanstvena skupnost jedrske toplote ni zanikala, je pa odločno zavrnila možnost jedrskega zlivanja, saj pri reakciji ni bilo sevanja, kakršnega poznamo pri jedrski eksploziji. Po Russovih trditvah je pri takšni reakciji le močno alfa-sevanje, pred katerim se lahko zaščitimo že z rahlo plastjo atomov in ne potrebujemo meter debelega svinca. Toda takšen trmast pristop znanosti je danes povsem uveljavljen in po Russovih besedah spominja na koncept Zemlje v Kopernikovem času.

Danes Russ George pri svojih preizkusih uporablja plinski cilinder, napolnjen z vodikovim plinom in različnimi aktivnimi materiali. Pri reakciji se cilinder segreva v približnem premem sorazmerju z njegovo velikostjo. Cilinder se segreje in ohrani konstantno temperaturo 250 stopinj Celzija. Takšno temperaturo lahko ohrani stoletja, saj fuzijska reakcija ne izrablja materialov, temveč težki vodik, ki je tako kot vodik zelo razširjen element.

Razlog za odpor vodilnih znanstvenikov nima ničesar opraviti z znanostjo. Ker odkritje spodbija temelje sodobne fizike, so se vodilne avtoritete znašle v slepi ulici. Knjige, ki so jih napisali pred desetletji, in leta ustvarjalnega dela so jim omogočili vstop v krog znanstvenikov prestižnih univerz. To je velika družina, ki na podlagi takšnih novih odkritij razpada, vse skupaj pa je povezano še z ekonomskimi in političnimi posledicami.

Kljub vsemu je hladna fuzija dejstvo, dokazano po vseh pravilih znanstvenega raziskovanja. Njena praktična uporaba je popolnoma ekološka in bi zagotovila neizčrpen vir energije, cenovno pa bi bil potreben le enkraten strošek za mehanizem in materiale.

Uroš Krašovec