V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. Vokviru projekta Slovenija znižuje CO2 so predstavili programsko orodje Varčni kuhar in spletno platformo FoodPlus, s pomočjo katerih bi količine odpadne hrane lahko zmanjšali.

V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. K zmanjšanju količin odpadne hrane lahko pripomorejo tudi rešitve s področja informacijske tehnologije (IT); dva primera so izpostavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2.

Programsko orodje Varčni kuhar, ki sta ga zasnovala Tomaž Pangeršič in Tomaž Hren, je namenjeno uporabi v menzah, ki imajo določen tedenski meni - sem sodijo podjetja, šole, zavodi, bolnice, vojašnice in druge ustanove. Na mesto za prevzem hrane ponudnik namesti preprost zaslon na dotik, kjer je prikazan meni, ki bo serviran naslednji dan. Z izbiro menija za naslednji dan uporabniki glavnemu kuharju posredujejo informacijo, koliko obrokov katerega menija bo potrebno pripraviti.

To kuharju omogoči natančno normiranje obrokov in zmanjšanje odpada na minimum. Optimalna poraba hrane ima pozitiven finančni učinek, zmanjšuje se tudi poraba energije, poudarjajo v Umanoteri, ki vodi projekt izpostavljanja dobrih praks. Orodje Varčni kuhar ima tudi osveščevalno funkcijo, saj uporabnika na preprost način opozarja na pomen odločitev in odgovornosti, ki iz njih izhajajo.

Tudi spletna platforma FoodPlus, ki jo razvija start-up podjetje Smart Futuristic, je namenjena zmanjševanju količin odpadne hrane. Omogoča vnos podatkov o razpoložljivosti prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti, ter povezovanje z deležniki v prehranski verigi, ki lahko takšno hrano pravočasno porabijo ali predelajo v nov proizvod.

Uporabna bi lahko bila na primer v industrijskih kuhinjah, gostinskem sektorju, hotelih in podobno. Aplikacija bo uporabnikom omogočala tudi izbiro najbolj učinkovitega načina prevoza. Pravočasna odprodaja zalog prinaša pomembne finančne prihranke tako proizvajalcem prehranskih izdelkov kot tudi odjemalcem, navajajo v Umanoteri.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. "Uspešne zgodbe navdihujejo in prepričajo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov, zvišujejo kakovost bivanja in navdihujejo," so poudarili v Umanoteri.

V letih od 2011 do 2015 je Umanotera izpostavila 92 dobrih praks, s projektom pa so nadaljevali tudi v lanskem in letošnjem letu. Projekt financira ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev sklada za podnebne spremembe. 

Vir: 24ur.com