|  Razvite države niso samo bogate v proizvodnji in potrošnji, ampak so bogate tudi z odpadki. Človek v razvitem svetu tako proizvede dnevno od enega do treh kilogramov komunalnih odpadkov.
Npr. v Sloveniji proizvedemo 900 000 ton ali 450 kg odpadkov na prebivalca in 74% se še jih vedno kar odloži na deponije in le okrog 11% se jih zbere ločeno (vir.SURS za leto 2008). Biološko razgradljivi odpadki zajemajo več kot 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Sortirne analize izvajalcev javnih služb pa kažejo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, tudi do 60 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov.
Ti odpadki so na odlagališčih največji problem, gre za odpadke, ki so nestabilni, saj pod vplivom mikroorganizmov iz okolja razpadajo in povzročajo nastanek škodljivih plinov in izcednih voda.Vendar pa je prav ta isti organski materiali dragocen v kmetijstvu, zelo dobro poznani med ekološkimi vrtnarji in kmeti.
Nikoli ne recikliramo odpada
Primer naravnega, koristnega, organskega materiala je blato in urin, ki so ga izločile živali, ko so končale svoj prebavni proces. "Odpad" je le takrat, ko ga odvržemo v okolje. Ko ga recikliramo, je surovina, in se mu pogosto reče gnojilo, toda nikoli odpad.
Nikoli ne recikliramo odpada. To je običajna pomenoslovna napaka, da se govori, odpad je, se lahko, ali se mora reciklirati. Surovina se reciklira, toda odpad se nikoli ne reciklira. Zato se mu reče "odpad". Odpad je vsak material, ki se odvrže in nima več nobene uporabne vrednosti. Mi ljudje smo bili razsipni tako dolgo časa, da nam je predstava izkoriščanja odpadkov tako tuja. Vendar, je to pomemben miselni preskok.
Ko je krompir olupljen, olupki niso kuhinjski odpadki – še vedno so krompirjevi olupki. Ko se zberejo za kompostiranje, se reciklirajo, in nič odpada ni proizvedeno.
Poklicni komposterji včasih imenujejo recikliran material kot "odpad". Dosti ljudi, ki upravljajo takšne kompostne programe so prišli iz področja upravljanja z odpadki, področje, kjer se je odvrženemu materialu vedno reklo "odpad". Danes uporaba besede "odpad", da opišemo recikliran material zbuja neugodno pomenoslovno navado, ki se mora opustiti.
Drugače, bo lahko nekdo govoril o jesenskemu listju kot o "drevesnem odpadu", ker ga drevo več ne rabi in ga je odvrglo. Vendarle, ko se vstopimo v gozd, vidimo kje odpad? Odgovor je nikjer, zato ker se gozdni organski material reciklira naravno, in se ne ustvari nič odpada. Ironija je, da nekateri poklicni komposterji pravijo listju in pokošeni travi "dvoriščni odpad", še en primer vztrajne miselnosti o odpadkih, ki je zasidrana v naši kulturi.
Vse se reciklira v naravnem sistemu
Iztrebki enega organizma so hrana drugega. Vse se reciklira v naravnem sistemu, s tem se odpravi odpad. Ljudje ustvarjamo odpad, ker se vztrajno ne menimo za naravni sistem, od katerega smo odvisni. Tako spretni smo pri tem, da jemljemo odpad kot samoumeven in smo dali besedi pomembno mesto v našem besednem zakladu. Imamo kuhinjske "odpadke", vrtne "odpadke", kmetijske "odpadke", človeške "odpadke", občinske "odpadke", biološke "odpadke", in tako naprej in tako naprej.
Vendar, če želimo dolgoročno preživeti, se moramo naučiti živeti v sožitju z našim planetom. Kar zahteva, da razumemo naravni krogotok in ga vključimo v svoje vsakodnevno življenje.
V bistvu to pomeni, da si moramo mi ljudje prizadevati, da odpravimo odpadke skupaj. Ko bomo postopoma napredovali v odpravljanju odpadkov iz naših vsakodnevnih navad, lahko postopoma tudi odpravimo besedo "odpad" iz našega besednega zaklada.
Vir:
The Humanure Handbook
Kako uspešno vroče kompostirat na domačem dvorišču
SURS |
NE ZAMUDITE
