» Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti. Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.«
Khalil Gibran

Če to priznamo ali ne, si vsak od nas nagonsko želi, da bi bil deležen ljubezni. Ko se zaljubimo, občutimo nadčloveško izkušnjo, ki nas v trenutku prenese v božansko kraljestvo. Tako je, kot bi se nas dotaknil Bog in pri tem dvignil v nebeški vrtinec.

Želimo, da bi ta občutek trajal večno. Še preden pa se dobro zavemo, čarovnija izgine. Človek, za katerega smo bili prepričani, da je najboljše, kar se nam je zgodilo, nas kmalu bridko razočara. Zakaj se je pravljica tako hitro razblinila? Je naš partner res edini krivec za propadlo zvezo, ali pa smo tudi sami odgovorni za neuspeh?

Proces izbiranja primernega kandidata/ke je naravni načrt za zdravljenje čustvenih ran iz preteklosti. Podoba popolnega partnerja je namreč sestavljena iz pozitivnih in negativnih lastnosti naših staršev ter drugih pomembnih oseb v našem življenju, s katerimi se ne želimo več soočiti. Tako nam »boljša« polovica pomaga znova ustvariti podobne okoliščine, v katerih smo bili ranjeni.

Na primer, če smo se kot otroci naučili varovati s potiskanjem čustev, najdemo nekoga, ki bo od nas želel, da bi svoja čustva delili z njim. Če smo pretirano čustveni, partner od nas zahteva, da postanemo bolj razumski in premišljeni. Če smo preveč oklepajoči, nas bo pritegnil nekdo, ki bo želel imeti svoj prostor in svobodo.

Seveda, pa si nihče pri zdravi pameti ne bi želel najti partnerja, ki bi ga spominjal na starše in boleče dogodke iz preteklosti. Zato tu nastopi romantična ljubezen, ta nas začasno omami, skrije naši zavesti negativne partnerjeve lastnosti. Ustvari veliko pričakovanje, da bodo naše neizpolnjene potrebe izpolnjene in stare rane ozdravljene. Po določenem obdobju opoj zaljubljenosti popusti, obveze padejo z oči in ljubljenega človeka vidimo takšnega, kakršen je.

Na tej točki skušata partnerja drug drugega spreminjati po svojih željah in pričakovanjih. Večina zvez na tej točki obstane in skoraj polovica parov se v tem obdobju loči. Nato ugotovijo, da so pač slabo izbrali, gredo v naslednjo zvezo in začarani krog se ponovi.

Če želite vzpostaviti in obdržati dobro zvezo, je tu nekaj nasvetov, kako to storiti.

1. Zavedajte se, da je partner ogledalo, v katerem lahko vidite svoje strahove in napake
2. Ne krivite partnerja za vse slabe stvari, s katerimi v zvezi niste zadovoljni
3. Sprejmite odgovornost za svoje misli in dejanja
4. Pokažite, da cenite pozitivne stvari, ki jih vaš partner reče ali naredi- ne glede na  to, kako majhne so
5. Bodite iskreni in povejte, kaj potrebujete in zakaj je to pomembno za vas
6. Razvijte sočutje do partnerja in sebe
7. Sreče nikoli ne pričakujte s partnerjeve strani, temveč jo iščite v sebi
8. Po sporu ali konfliktu se opazujte in se vprašajte: »Na kaj iz moje preteklosti me to spominja?« in »Kaj lahko pri sebi spremenim, da bom imel boljšo zvezo«
9. Spoznajte, da sreča v zvezi ni odvisna od tega, ali smo našli pravega človeka, temveč od tega, ali smo mi pravi človek.

Jerca Pavlič