Svojim soljudem

se približujem

ravno toliko,

kolikor mi sami dovolijo.

Njihovo notranje

življenje in doživljanje

mi je sveto,

kakor da bi šlo

za mojo svobodo.

Njihovo različnost od mene

sprejemam kot najznačilnejšo lastnost,

posebnost in enkratnost njihove osebe.

Ne želim spreminjati njihovega življenja,

pač pa jih želim le spremljati,

takrat kadar sami izrazijo željo po moji bližini,

in tako, da se morda ne čutijo že utesnjene.