Denar je potreben v življenju vsakega človeka in predstavlja element obilja. Z njim si človek lahko privošči, da živi, tako ali drugače. Nihče od nas ljudi se ne razlikuje po ničemer, niti po absorbilnosti denarja. Razlika je le v tem kakšen namen posredujemo v stvarstvo, kako obravnavamo sami sebe in kakšen pomen mu dajemo znotraj naše lastne resnice.

Vsakokrat, ko pomislimo na denar, se znotraj nas začne nek proces, ki vpliva na vse ravni našega bitja in povzroči, da se naš odnos do denarja začne širiti v okolje. Po zakonu vesolja začnemo v trenutku privlačiti situacije, ki nam pričarajo tisto, kar smo poslali kot namen o denarju.

Če pošljemo namen, da nismo dovolj dobri, da se moramo vedno dokazovati za to, da bi lahko zaslužili denar ipd. nam bo vesolje pričaralo situacije, ki nam bodo omogočile, da doživimo takšno izkušnjo glede denarja; če pošljemo namen, da je denar lahko zaslužiti bodo tisto, kar nam bo poslalo vesolje pač izkušnje s katerimi bomo prišli na enostaven način do denarja. Vse je odvisno od tega, kakšen namen pošljemo v vesolje.

Ko govorim o vesolju se nanašam na bazen vseh potencialov, vseh energij, ki se postavijo v konstelacijo glede na to, kaj želimo doživeti v svojem Zemeljskem življenju. Na njih vplivamo seveda z našimi mislimi in tendencami ter namenom, ki ga le te izražajo.

Le te so velikokrat globoko vtisnjene v naši podzavesti, vendar pa vplivajo na namen, ki ga izražamo. Namen naših misli pa je takojšnja kreacija, neposredna energija kreacije, ki začne v trenutku komunicirati s poljem vsega potenciala in igre se začnejo.

Ne glede kdo služi denar smo vsi ljudje in vsako opravilo, ki ga opravljamo v življenju izraža točno tisto, kar se v tistem trenutku učimo o sebi in o svetu. Vedno se nahajamo točno na tisti točki v življenju, ki nam omogoča maksimalni izkoristek našega časa, da bi se naučili neke lekcije.

V bistvu ves čas živimo v obilju, v obilju izkušenj in denar je le en pogled na obilje in na izkušnje, ki jih živimo. Prav tako je pogled na obilje tudi revščina, saj smo takrat obdani z obilo pogledi na življenje, ki nam pomagajo doživeti eno specifično izkušnjo, namreč revščino. In morali bi biti hvaležni za to izkušnjo, kajti iz hvaležnosti se rodi nekaj novega, čudovitega.

Rodi se namreč nova izkušnja, kjer gledamo drugače na revščino, saj smo univerzumu dali jasno do znanja, da smo sprejeli revščino kot izkušnjo, da smo zanjo zelo hvaležni in smo se nehali upirati ter smo se pripravljeni prepustiti izkušnji, ki je pač na vrsti v seriji naših izkušenj v materialnem toku življenja. Po domače povedano smo pripravljeni prepustit se toku energije, da nas vodi.

Na ta način se bomo v popolnosti prepustili in preživeli izkušnjo hitreje skozi, kot pa če se ji upiramo in hitreje bo v naše življenje prišla izkušnja obilja na nekem drugem nivoju, saj si vsi zaslužimo življenje v finančnem obilju. Sicer pa tudi, ko nimamo dovolj denarja je zelo pomembno, da se prepustimo toku življenja, saj če nam je neka izkušnja namenjena, bo le-ta tako ali drugače prišla pred nas.

Morda bomo ravno takrat, ko bomo potrebovali neko izkušnjo in zanjo ne bo dovolj denarja, da bi si jo privoščili v denarnici imeli ravno tisti znesek denarja za izkušnjo; morda nas bo kdo povabil k sodelovanju; morda bomo zadeli v nagradni igri… Ko smo pripravljeni na neko izkušnjo, nam bo le-ta tudi prišla nasproti, tako ali drugače. Zgodi pa se še nekaj drugega. Namreč, podzavestno nas pritegne k sodelovanju v izkušnji in začutimo v sebi tendenco, da bi bilo dobro, da se izkušnje udeležimo.

Naša pripravljenost na izkušnjo je odvisna od notranjega gorenja resnice in notranje pripravljenosti soočiti se z resnico. Tu nam dostikrat stoji na poti naš um, ki nam ves čas čeblja, da je to prava izkušnja za nas in, da se je moramo udeležiti. Vendar pa je to le zunanja izkušnja, ki izvira iz uma in ne tista, ki izvira iz naše notranjosti, iz naše duše, kajti če si prisluhnemo v globini duše kaj lahko zaznamo naš pravi namen, ki ga želimo izraziti s tem, ko želimo na vso moč izkusiti neko izkušnjo.

Dostikrat se lahko zgodi, da ko izsiljujemo neko življenjsko izkušnjo, na katero nismo še čisto pripravljeni, da lahko izkušanje le-ta prinese več škode kot dobrega. Pri siljenju v neke izkušnje, ker bi naj bile takšne in drugačne je zelo pomembna potrpežljivost, ki je tudi le vidik obilja vseh izkušenj, ki nas obdajajo in tudi potrpežljivost je energija, ki ji moramo pustiti, da teče skozi naše življenje, kajti če ne bomo v svoje življenje priklicali situacije, ki nam bodo kazale pomen potrpežljivosti in jo nas poizkušale naučiti.

V življenju je zelo pomembno, da smo popolnoma iskreni do tistega, kar čutimo in ne izsiljujemo drugačnih čustev in občutkov le zato, da bomo potešili hipno praznino našega jaza. Zelo je pomembno, da stvarem sledimo počasi in v smer v katero se gibljejo, hkrati pa je tudi zelo pomembno, da smo v tem popolnoma iskreni v tem kar čutimo, čutimo vse tisto, kar se nam dogaja in se popolnoma iskreno tudi na to odzivamo z resnico, ki je sestavni del nas samih.

Resnica, ki jo moramo izraziti je sestavni del našega življenja, naših celic, našega organizma. Le prisluhniti moramo starodavni modrosti, ki nam jo šepeta življenje.

www.tomazflegar.si