|  Nek obupan novinec je pristopil k predstojniku samostana in dejal: "Ne vidim več nobenega upanja za tako velikega grešnika, kakor sem jaz."
"Bodi miren. Bog je odpustil vse tvoje grehe," mu je zagotovil predstojnik.
Toda s temi besedami sogovornika ni prepričal in novinec je ostal brez upanja. Predstojnik, ki je opazil njegov obup, mu je poveda zgodbo: "Zločinec je bil obsojen na smrt, toda le minuto pred izvršitvijo sodbe ga je kralj pomilostil. Bil je svoboden. Kljub temu je zločinec vzel vrv in se obesil, ker ni mogel verjeti, da mu je kralj odpustil."
"Kako neumen je bil!" je dejal novinec.
"Ti si ta mož!" mu je odvrnil predstojnik. "Ne sprejmeš Božjega odpuščanja. Tvoj obup je podoben obupu tistega obešenca."
(Božo Rustja: Zgodbo ti povem, str. 83)
Ali znaš sprejeti Božjo ljubezen in Božje odpuščanje?
http://www.sinaj.si |
NE ZAMUDITE
Obupovati
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 10. oktober 2011 @ 11:32 CEST
In ko bom tiste, ki sem jih prizadela prepričala, da mi je Bog vse odpustil bom v radosti in veselju živela....tra-la-la.
O obupu malo drugače
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 10. oktober 2011 @ 18:49 CEST
Jacques Prevert (prevod Aleš Berger)
Obup sedi na neki klopi
Na trgu sedi na neki klopi mož
ki vas pokliče ko greste mimo
ima očala in staro sivo obleko
kadi poceni smotko sedi
in vas pokliče ko greste mimo
ali pa vam le pomigne
ne smete ga gledati
ne smete poslušati
pojdite mimo
ko da ga ne vidite
ko da ga ne slišite
pojdite mimo pojdite hitro
ker če ga pogledate
ker če mu prisluhnete
vam pomigne in nič na tem svetu
vas ne zadrži da ne bi sedli poleg njega
tedaj vas pogleda in se nasmeje
in strahotno začnete trpeti
in mož se še naprej smeji
in vi se nasmejete z istim nasmehom
nobene razlike
in čim bolj se smejite tem bolj trpite
strahotno
in čim bolj trpite tem bolj se smejite
nobene rešitve
in se ne ganete
na klopi obsedite
in se smejite
otroci se igrajo zraven vas
ljudje hodijo mimo
mirno
ptice vzletajo
z drevesa
da bi sedle na drugo
vi pa sedite
na klopi
in veste zatrdno veste
da se ne boste nikdar več igrali
kot ti otroci
da ne boste nikdar več hodili mimo
mirno
kot ti ljudje
da ne boste nikdar več vzletali
z drevesa na drevo
kot te ptice.
P.S.
Ko potrkajo na vrata stric obup, teta depra ali gospa žalost, lahko sam izbereš, ali boš vrata odprl.
O obupu malo drugače
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 10. oktober 2011 @ 19:37 CEST
Prevert je pa enkraten.
Lp.
In še malo drugače
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 10. oktober 2011 @ 19:49 CEST
O, ja Nan.
Ko globoko, v varnem zavetju samega sebe, pogledaš skozi okno, kdo trka na vrata, utegneš ugotoviti, da v resnici trka nekdo drug.
Hit the road fear
http://www.youtube.com/watch?v=Q8Tiz6INF7I
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 10. oktober 2011 @ 22:49 CEST
Žblj, na tvojo odlično glasbeno izbiro, naj še jaz dodam mojo najljubšo (ko "potrkajo na vrata").
http://www.youtube.com/watch?v=LR1bWhdoIXM&feature=related
Lahko noč.
In še malo drugače
Prispeval/a: Violeta dne torek, 11. oktober 2011 @ 10:14 CEST
Pozdravček žblj, lepo te videti, pa še Šerbeđija:
Pet minuta do oktobra
Kada je vrijeme sasvim nevažno
i kada kraj nas prolaze sjene;
Kada smo jutrom umorni od dana,
i kada smo između kraja i početka;
Kada nas mnogi ne vole i lažu:
i kada se smiješimo nemajući zašto.
Kada su svjetla u gradu pogašena,
i kada se nalazimo između zla i dobra.
Onda je pet minuta do oktobra.
Kada smo hotelske račune platili u redu,
i kada smo se s Bogom davno posvađali;
Kada nam prijatelji svi okrenu leđa;
I kada se zastidimo svog duhovnog imetka.
Kad osjećamo svu blizinu groba,
i kad se sjećamo svog zla i svog dobra.
Onda je pet minuta do oktobra.
Kad si i ti kao i ja ravnodušna.
Kada smo nestalni i prevareni sasvim.
Kada nas ništa nasmijati ne može.
I kada su i pjesme davno ispjevane.
Kada smo crni ispod trule kože.
I kad je slutnja otrovna kao kobra.
Onda je pet minuta do oktobra.
Kad majčini blagoslovi nestanu u tami,
i kad nam zima pomiluje kosti.
Kad cvijeće i koprive u jednoj vazi stoje;
i kad je viski još skuplji večeras.
Kada nema riječi koje bi nas takle,
i kad smo umorni od zla i dobra.
Onda je pet minuta do oktobra.
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne torek, 11. oktober 2011 @ 13:42 CEST
Violeta:
"samo brez dram prosim :D "
Pod vsakim prispevkom se dogajajo same drame, a tukaj v temi o obupu pa "brez dram".....;)
Violeta, imam pravico na svoj dramski kot(l)iček. :))
In še malo drugače
Prispeval/a: Violeta dne torek, 11. oktober 2011 @ 13:53 CEST
http://www.youtube.com/watch?v=fZ1uk7hdM7o&feature=fvwrel
in na koncu i will surwave:
http://www.youtube.com/watch?v=Xui7x_KF7bY
lep dan :-)
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne torek, 11. oktober 2011 @ 15:28 CEST
Dobra :),
dramatična vrhunskost :-) pet minut do....fajront.
Lep pozdrav.
In še malo drugače
Prispeval/a: Lario dne sreda, 12. oktober 2011 @ 12:41 CEST
+++++I kada se zastidimo svog duhovnog imetka.++++++
Koliko je pozitivkarjev, ki bi se zamislili nad svojim duhovnim imetjem.
In še malo drugače
Prispeval/a: Astronom dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 03:55 CEST
Tudi jaz se pridružujem s plusi !
Prava duhovnost se rojeva prav iz človekovega največjega obupa, ko je najbolj na tleh - ko se zave, da kot človek nič ne more in preda svojo usodo Bogu (ali kakorkoli ga že kdorkoli imenuje) ...
... in ostane le upanje !
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 12:03 CEST
Malo obupa razvija sočutje, veliko obupa razčloveči, tudi ubije. Vsa beda in revščina, vojne in taborišča, obupanci, ljudje z roba, daleč od duhovnosti, le borba za preživetje, krutost. Bog jim pomagaj.
In še malo drugače
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 12:27 CEST
Kako imenitno je učiti se, tudi ko nam gre dobro.
Srečno
Mirko
In še malo drugače
Prispeval/a: Astronom dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 14:17 CEST
Najlepši in najveličastni cvetovi (duhovnosti) poženejo prav iz najbolj zakotnih močvirij bede in obupa ...
res pa, da jih ni veliko (poznanih) ...
a so naše edino upanje oziroma opora ...
Je tudi veliko majhnih junakov, ki niso opustili upanja ...
Zgodovina ne laže ! Naučimo se kaj iz nje ...
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 14:55 CEST
Astronom, tako je v resnici, da se v močvirju bede zaradi najveličastnejšega cveta nič ne spremeni, nažalost.
Kaj mi v bedi pomagajo junaki, jaz nisem med njimi.
In še malo drugače
Prispeval/a: žblj dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 20:29 CEST
Nan, praviš, da se ne spremeni… Vsi drugi opazijo cvet, njegovo lepoto, vonj. Morda se komu prikrade nasmeh na obraz, ali pa se preda nežnosti ob pogledu na ta cvet.
Cvet sebe ne vidi. Ne opazi svoje lepote… in vendar mnogim polepša trenutek.
V drobnih stvareh je veličina in tvoj najljubši »norec« je mnogim polepšal dan…
http://www.youtube.com/watch?v=bRCBpMmhrgg
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 23:16 CEST
Žblj, hvala za Madeleine, Brel je en tsunami chansonnier;)
Zate pa ena poštevanka.
http://www.youtube.com/watch?v=E4mbLt2aEMk&feature=related
Lahko noč.
In še malo drugače
Prispeval/a: Astronom dne četrtek, 13. oktober 2011 @ 23:59 CEST
http://www.youtube.com/watch?v=-1LRD3DtFAo
In še malo drugače
Prispeval/a: Fredo dne sobota, 15. oktober 2011 @ 12:48 CEST
obraz. " (Dara Eklund)
“Ob poznavanju Jaza ni nobene potrebe, da bi bil znan čemurkoli
drugemu. Luč ne potrebuje druge luči. Sije iz same sebe ...”
(Shankara)
http://www.youtube.com/watch?v=U66L3t68D5A
In še malo drugače
Prispeval/a: Nan dne sobota, 15. oktober 2011 @ 13:50 CEST
Lotos...čudovita perspektiva o lepem življenju. ;)
Sicer, zakaj ne.
In še malo drugače
Prispeval/a: Fredo dne sobota, 15. oktober 2011 @ 14:12 CEST
ne kljubuje,
se zgodi,
iz sebe,
tebe.
In še malo drugače
Prispeval/a: Fredo dne sobota, 15. oktober 2011 @ 15:08 CEST
...ojoj
.ojojojoj
ojojojojoj
ojojojojoj
ojojojoj
ojojoj
ojoj
oj
.
Osti jarej
In še malo drugače
Prispeval/a: OstiJarej dne četrtek, 3. november 2011 @ 13:52 CET
Dobra ideja in dobro izpeljana
Pravijo: Kapo dol
Alenka Dobeic