Spoštovani g. Židan

Okoli zadnje spremembe uredbe o podporah električni energiji iz OVE je bilo izrečenih kar nekaj kritičnih besed tako na samo uredbo, kot tudi na ravnanje vas osebno in vašega ministrstva v zvezi z spremembo načina izvajanja podpor bioplinarjem.

Uredba je s svojimi spremembami v prvi vrsti prizadela predvsem obstoječe investitorjev v bioplinarne, saj so le-ti na osnovi zagotovil in obljub s strani države z gradnjo pričeli pod znatno ugodnejšimi pogoji, sedaj pa so soočeni z povsem drugačnimi. To dejstvo je marsikateremu od njih postavilo celotno ekonomiko investicije na glavo, s tem pa tudi poslabšalo njihov ekonomski položaj.

Kot minister v zvezi z tem konkretnim vprašanjem, zakaj ste na MKGP tako insistirali pri spremembah uredbe, ki je stopila v veljavo s 1.1.2011, vedno odgovarjate, da ste bodočim inestitorjem želeli poslati jasen signal, da naj nekoliko počakajo ker da se bioplinarne pri nas gradijo stihijsko, ob tem pa dodajate, da je naloga MKGP, da na prvem mestu zagotavlja prehransko varnost prebivalstva.

To izjavo ponavljate neglede na to da so na KGZS ki spada pod okrilje vašega ministrstva izdelali študijo, ki govori o tem, da lahko v Sloveniji izgradimo za 86 mW bioplinskih elektrarn. Kljub temu pa prehranska varnost ne bi bila ogrožena.

Namesto, da z dajanjem signala s katerim ekonomsko ogožate bioplinarje, ki so tudi in predvsem kmetje, bi bilo morda bolj higijenično, da bi storili ravno nasprotno in na osnovi že izdelane študije KGZS morda naročili še dodatno, ter ukrepe sprejemati tudi ob upoštevanju akcijskega načrta po katerem bi morali imeti v Sloveniji do konca 2010 za 31 mW nazivne moči bioplinskih elektrarn? Konec koncev, je Slovenija te številke v zavezah sprejela tudi ob sodelovanju vašega ministrstva, ki sedaj uresničevanje teh zavez zavira.

Razložite mi kako torej s prizadevanji za takšno omejevanje bioplinarn, ki vodi v manjše ali sploh nikakršne investicije v nove objekte, skrbite za prehransko varnost prebivalcev? Slovenija ima v tem trenutku za 14mw moči iz naslova bioplinarn. Za en mW je potrebno približno 270 hektarjev posevkov. Po grobi oceni danes torej uporabljajo bioplinarji posevke s 3780 hektarjev kmetijskih zemljišč. Bioplinarji imajo poleg lastnih zemljišč tudi kooperante, od katerih odkupujejo surovine.

Obenem si prizadevajo širiti svojo lastno kmetijsko pridelavo in s tem torej izpolnjujejo svoje osnovno poslanstvo: pridelavo hrane. S povečevanjem števila živine in posevkov prispevajo k večji prehranski varnosti. Ker delež gnoja in ostalih organskih odpadkov predstavlja velik del substrata, ki se uporablja za proizvodnjo bioplina, so bioplinarji med tistimi, ki povečujejo stalež živine, medtem ko jo tisti, ki niso povezani z bioplinom, opuščajo.

Kljub temu, da v svojih javnih izjavah povdarjate in ponavljate, da moramo pridelovati hrano za ljudi in živali, ne za energijo (ki je v primeru bioplina pridelana iz živalskega gnoja, koruzne silaže -ki je hrana za živali in ostalih organskih odpadkov) vam številke o opuščenih in pa zemljiščih v zaraščanju ne pritrjujejo, oziroma govorijo prav nasprotno. Kažejo, da na MKGP niste storili nič kaj dosti za to, da bi ohranjali kmetijstvo in s tem pridelavo hrane. V lanskem letu je 4000 kmetij opustilo prašičjerejo in 1300 govedorejo. Posejanih je bilo 8500 ha manj žit.

Gospod minister, sprašujem vas, če se vam ne zdi, da bi te številke minusa, ki smo jih pridelali v Sloveniji zlahka spremenili v plus, če bi ta, sedaj izgubljeni potencijal izkoristili še za gradnjo dodatnih bioplinskih elektrarn skupne moči 16mW ki smo se jih zavezali izgraditi a zaveza ni izpolnjena? Ali drugače rečeno, spodbujali gradnjo najmanj desetih večjih bioelektrarn na območjih kjer je to mogoče, ter obenem dodatno spodbujali investicije v gradnjo manjših bioplinskih elektrarn na kmetijah.

V svojih izjavah ki ste jih izrekli ob kar nekaj priložnostih, omenjate tudi porabo javnih sredstev za podpore OVE. Na izrecno vprašanje o tem, o kakšnih sredstvih govorite in tudi o podporah el. energije iz OVE, ki naj bi bila tako visoka zaradi tega ker tako visokih cen trg ne prenese so mi te vaše izjave ponovili tudi uradniki vašega ministrstva.

V vprašanju sem navedel nasprotne izjave glede vprašanja porabe javnih sredstev in sicer mnenje mag. Silva Škornika z direktorata za energetiko, izjavo direktorja Borzen d.o.o, v katerega sklopu deluje tudi Center za podporo in načelnega mnenja US glede vprašanja kaj so javna sredstva in citatom dela sodbe Računskega sodišča, ki se sklicuje prav na to mnenje US.

Mag. Škornik vam je že na seji odbora za kmetijstvo repliciral, da gre za sredstva, ki so zbrana s strani porabnikov el. energije in da to niso sredstva iz proračuna. Borzen d.o.o. temu pritrjuje v izjavi, da niso proračunski porabnik. Mnenje US pravi, da so proračunska sredstva javna sredstva. Torej sredstva, ki jih državljani namenjamo delovanju države. Sredstva podjetja, ki jih le to pridobi od odjemalcev po cenah, ki jih regulira država pa nikakor niso javna. Podjetje z njimi razpolaga po pravu in zakonih.

Mag. Škornik je prav tako repliciral na vašo izjavo, da realnih cen el. energije iz OVE trg ne prenese, ko je postregel s podatkom, da to energijo Center za podporo na trgu proda naprej in s tem še nekaj zasluži.

Povedane so vam bile tudi številke o zbranih in neporabljenih sredstvih, ki kažejo na to, da sredstva preprosto ne služijo svojemu namenu, podpori električni energiji iz OVE, saj je upravičencev do podpor manj, kot pa je z prispevkom odjemalcev zbranega denarja za ta namen.

Zakaj si torej prej ne prizadevate za to, da bi nam odjemalcem zmanjšali breme, ki ga plačujemo? S tem bi vsekakor storili več za odjemalce, saj bi sislednji za tisti prihranek lažje privoščili dodaten kos slovenskega kruha. Pa tudi za podpore el. energiji iz OVE bi še vedno ostalo kar nekaj denarja.

Vendar vas očitno nič od naštetega vas ne ustavi pred tem, da ne bi v javnosti še vedno vztrajali na svojem bregu, ter s tem (če je soditi po izjavah izrečenih na vaš račun tudi v parlamentu), v resnici ščitili zgolj interese velikih živilskopredelovalnih sistemov, med katere spada tudi podjetje Panvita, od koder ste prišli na ministrski položaj.

Takšnim podjetjem seveda ustreza, da imajo slovenske kmete v stalnem primežu nizkih odkupnih cen in dajanja posojil za seme in gnojila, ki te kmete držijo v takorekoč tlačanskem položaju. Položaju iz katerega mnogi vidijo izhod le v tem, da namesto hrane, Sloveniji “pridelajo” na tisoče manj živali in na tisoče hektarjev opuščenih polj letno.

Kako boste torej potem, ko ste stopili na prste bioplinarjem, ki so tudi v bioplinu videli priložnost umika iz tovrstnih razmerij, uredili sedanje stanje, ki je za kmete nevzdržno? Jim boste v naslednjem koraku odtegnili subvencije, če bodo imeli kmečki turizem z več kot desetimi posteljami, ker postelje in rjuhe ne proizvajajo hrane?

Resnično me zanima vaš odgovor na to, kako boste ob omejevanju bioplina, ki je po vsej Evropi prepoznan kot model, ki kot dodatna panoga na kmetijah pripomore k oživljanju kmetijstva in in povečuje zmožnosti prehranske samooskrbe, to samooskrbo spodbujali?

Kako boste zmanjšali vsakoletno zmanjševanje pridelave žit in vsakoletno zmanjševanje čred? Kako boste zagotovili kmetom da se jim za nakup semen, goriva, gnojil ne bo potrebno zadolževati ali zaradi tega prehajati iz kooperantskega odnosa z velikimi živilskopredelovalnimi sistemi v dolžniko upniško razmerje?

Zanima me tudi kako boste po drugi plati kmetom preprečili prodajo svojih poljščin namenjenih bioplinskim elektrarnam v sosednje evropske države, ki bioplin vidijo kot strateško priložnost za oživljanje kmetijstva, predvsem malih in srednjih kmetij?

Kako boste nadalje z namenom povečanja kmetijske proizvodnje zagotovili slovenskim kmetom, da ponudijo svoje pridelke velikim trgovskim verigam kot so Mercator, Tuš, Spar in druge, ko pa le te polnijo police s cenejšimi pridelki iz drugih, evropskih držav? Z intervencijonistično zakonodajo, za katero v Evropi nimajo prav nikakršnega posluha in zmanjševanjem števila možnosti za razvoj dopolnilnih panog na kmetijah, kot je npr. bioplin?

Lep pozdrav,

Aleš Medvešek,
mislizeleno.net