Obogateno biooglje je dodatek prsti, ki je idealen za vrtnarje, ki bi radi svojo zelenjavo in cvetlice gojili na naraven način, brez uporabe umetnih gnojil.

Leta 1541 je španski konkvistador Francisco de Orellana vodil znamenito ekspedicijo v porečje Amazonke. Vrnil se je z zgodbami o velikih mestih sredi pragozda, prepolnih zlata in o velikih področjih izjemno rodovitne črne zemlje. Kasneje so se številne ekspedicije podale po njegovih poteh, a brez uspeha – vse so se vrnile praznih rok. Do pred kratkim.

Sredi prejšnjega stoletja so znanstveniki potrdili, da se de Orellana ni motil in da njegove zgodbe niso bile plod domišljije ali halucinacij. Južnoameriški Indijanci so resnično ustvarili velika področja izjemno bogate črne zemlje (port. terra preta). Pragozdna zemlja je praviloma tanka in slabo rodovitna, področja s terro preto pa so velika do 2 ha in segajo do 2 m globoko.

Indijanci so izjemno rodovitno črno zemljo ustvarili sami; v njej najdemo koščke razbite lončevine, živalske in rastlinske ostanke ter koščke oglja. Danes to oglju podobno snov imenujemo biooglje. Biooglje ostane v prsti vsaj 100 let.

Terra preta v porečju Amazonke je stara od 1000 do 2500 let in ima fantastično lastnost, ki je sicer značilna le za žive organizme – vsako leto se odebeli za 1 cm. Mangi in papaje, ki jih gojijo v tej stari črni zemlji, rodijo trikrat prej kot tisti, ki so posajeni v običajni zemlji.

Biooglje pridobivamo s postopkom, imenovanem piroliza. Kakovostno biooglje je proizvedeno pri temperaturi okrog 500 °C tako, da pline, ki pri tem postopku nastanejo, koristno uporabimo kot vir energije in jih ne spuščamo v ozračje. Če biooglje pridelujemo sami, lahko kot surovino uporabimo ostanke suhe biomase, ki jih zberemo sami na vrtu ali v gozdu. Tako voden postopek pridobivanja biooglja je ogljikovo negativen in okolju prijazen. Preden biooglje dodamo prsti, ga obvezno obogatimo z mikroorganizmi (pomešamo ga z domačim kompostom).

Biooglje izboljša osiromašeno prst. Majhne pore v biooglju nudijo mikroorganizmom varno okolje, v katerem se lahko uspešno razmnožujejo in posledično bogatijo prst, ki ji dodamo biooglje; kako varno okolje vpliva na bogatost življenja, lahko vidimo na koralnih atolih, ki so področja z izjemno biološko raznolikostjo.

Prst, ki ji dodamo obogateno biooglje, dobi bogato strukturo, veliko lažje zadrži hranila in tudi vlago (kar v praksi pomeni manj zalivanja in stabilnejše okolje za rastline), hkrati pa se tudi zelo zmanjša možnost nastanka erozije. V bogati prsti rastejo zdrave in močne rastline, ki se veliko lažje upirajo boleznim, škodljivcem in vremenskim spremembam.

Biooglje pa ima poleg tega, da z njegovo pomočjo na naraven način povečamo rodovitnost zemlje, še drug pomemben učinek. S tem, ko ogljik vrnemo v zemljo, zmanjšujemo njegovo količino v zemeljski atmosferi, kjer je v povezavi s kisikom eden od pomembnih toplogrednih plinov.

Proizvodnji in uporabi biooglja zato pravijo tudi “obratno rudarjenje”. Po mnenju pionirjev biooglja bo biooglje za 21. stoletje enako pomembno, kot so bila umetna gnojila za 20. stoletje, a s to razliko, da z bioogljem prst ohranjamo in bogatimo. Biooglje se zato še posebej uveljavlja v permakulturi.