|  Napredek na področju obnovljivih virov energije v Sloveniji je zelo opazen. V zadnjih nekaj letih smo priča kar nekaj dobrim praksam na področju raziskav, proizvodnje, projektiranja in uspešno izvedenih projektov. Tri od njih so bile predstavljene udeležencem včerajšnjega študijskega obiska: Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso s sončnimi sprejemniki Vransko, Združenje slovenske fotovoltaične industrije in Raziskovalno enoto OLEA Zagorje.
Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s skupnostjo občin Slovenije in spletnim portalom Energetika.net.
Ker je delovanje manjših sistemov poleti neučinkovito zaradi manjše rabe toplote, je smiselno sisteme DOLB (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso) nadgraditi s toplotnimi solarnimi sistemi (DOLBS). Sistem v Vranskem je prvi sistem integracije sprejemnikov sončne energije in DOLB pri nas. Sončni sprejemniki, nameščeni lani jeseni, bodo v poletnih mesecih pokrivali potrebe po topli sanitarni vodi za celotno Vransko.
Sprejemniki pokrivajo površino 890 m2 in bodo poleti nadomestili delovanje kotla na ekstra lahko kurilno olje, boljša bo tudi učinkovitost izkoriščanja biomase in s tem ekonomičnost ogrevanja. Sistem na Vranskem naj bi letno proizvedel 400 MWH toplote, ocenjeno zmanjšanje izpustov CO2 je 200 ton letno. Po napovedih direktorja podjetja podjetja Energetika Vransko Marka Kranjca bodo sistem v Vranskem kmalu širili z novimi zmogljivostmi.
K uspešni gradnji fotovoltaičnih sistemov v Sloveniji je prispevalo tudi strokovno interesno Združenje Slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI), ki trenutno vključuje 27 proizvajalcev, ponudnikov in izobraževalnih institucij. ZSFI je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na različnih področjih fotovoltaike. Med drugim skrbi za hitrejši razvoj fotovoltaike, implementacijo standardizacije, predlaga nove standarde, analizira in poroča o razmerah na tujih trgih, ščiti domači trg pred tehnološko nekonkurenčnimi izdelki in storitvami, skrbi za dolgoročno vizijo panoge ter podpira organizacijo strokovnih razprav, seminarjev in predavanj.
Kot je ob predstavitvi povedal njegov sekretar Matej Guštin, so trenutno med prioritetami Združenja poenostavitev postopkov postavitve malih sončnih elektrarn do 20 kw, ureditev področja sončnih elektrarn na tleh in vnovična uvedba spodbude za integrirane sončne elektrarne.
Tretja včeraj predstavljena dobra praksa, OLEA Zagorje, je raziskovalno izobraževalna bivalna enota, ki je oblikovana kot energijski poligon s prikazom sodobnih energijskih tehnologij učinkovite rabe energije v stavbah. V OLEi je vgrajenih 12 tehnologij učinkovite rabe energije, tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije in okoljevarstvenih tehnologij v stavbah. Delovanje vseh energetskih sistemov in rabo energije spremlja nadzorni sistem, ki omogoča prenos podatkov prek spletnega omrežja.
Raziskovalna enota OLEA je namenjena tako raziskavam učinkovitosti sodobnih energetskih tehnologij v stavbah kot tudi poklicnemu in strokovnemu izobraževanju. Vse tehnologije so bile vgrajene s pomočjo lokalnih podjetij in podjetnikov, ki so opravili tudi strokovno šolanje. Raziskovalna enota je načrtovana tako, da omogoča ponovitve z enostavnim umeščanjem v prostor.
Več o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse na www.slovenija-co2.si,
kontakt Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534.
Daljinski sistem ogrevanja z biomaso in solarnimi paneli
V Sloveniji deluje 48 sistemov daljinskega ogrevanja, v katerih nekaj več kot 10 odstotkov toplote proizvedejo s sežigom biomase. Ker je delovanje manjših sistemov poleti neučinkovito zaradi manjše rabe toplote, je smiselno sisteme DOLB (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso) nadgraditi s toplotnimi solarnimi sistemi (DOLBS). Sistem v Vranskem je prvi sistem integracije sprejemnikov sončne energije in DOLB pri nas.
Sončni sprejemniki pokrivajo potrebe po topli sanitarni vodi za celotno Vransko v poletnih mesecih. Sprejemnike so jeseni 2011 postavili na strehi proizvodne hale podjetja KIV d.d. Vransko, tik ob kotlovnici na lesno biomaso, v kateri je nameščena celotna napeljava za toplovod Vransko. Sprejemniki pokrivajo površino 890 m2 in v poletnih mesecih nadomeščajo delovanje kotla na ekstra lahko kurilno olje, boljša pa je tudi učinkovitost izkoriščanja biomase. Uporabljeni so velikopanelni sprejemniki (16 m2) z močjo 625 kW. Sistem naj bi letno proizvedel 400 MWH toplote, ocenjeno zmanjšanje izpustov CO2 je 200 ton letno.
Z nadgradnjo DOLB s solarnim ogrevalnim sistemom v Vranskem nadaljujejo dosedanje aktivnosti na področju energetske oskrbe in učinkovite rabe energije, ki se odraža med drugim v gradnji naselja pasivnih stavb, učinkoviti javni razsvetljavi ter več družbah in podjetjih, ki delujejo na področju raziskav energetskih tehnologij. Tako Slovenija pridobiva izkušnje z delovanjem takih sistemov, ki so v drugih deželah, predvsem Avstriji, Nemčiji in na Danskem številni.
Spletna stran
www.energetika-vransko.si
Kontakt
Energetika Vransko d.o.o.
Vransko 66a
3305 Vransko
Tel.: 03 70 34 260
Email: energetika.vransko@siol.net
Dodatni viri
- (ang) Portal Evropske komisije o energetiki (Renewable Energy), www.ec.europa.eu/energy/
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sektor za URE in OVE, www.mgrt.gov.si (delovna področja/energetika/sektor za URE in OVE),
- Neposredna povezava: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/sektor_za_ucinkovito_rabo_in_obnovljive_vire_energije/
- Kazalci okolja v Sloveniji, Agencija RS za okolje, http://kazalci.arso.gov.si/ (energija)
- Neposredna povezava http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=21
- Center za energetsko učinkovitost Jožef Stefan, www.rcp.ijs.si/ceu/
- Obnovljivi viri energije, Focus društvo, www.focus.si/ove
- (nem) Sistem ogrevanja v mestu Lienz, Avstrija, www.stadtwaerme-lienz.at
OLEA Zagorje
OLEA je raziskovalno izobraževalna bivalna enota, ki je oblikovana kot energijski poligon s prikazom sodobnih energijskih tehnologij učinkovite rabe energije v stavbah. Razvita je bila v okviru projekta REMINING-LowEx, katerega namen je prehod rudarskih lokalnih skupnosti na nizkoogljične tehnologije. Zasnova enote OLEA je bila izdelana na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
V OLEi je vgrajenih 12 tehnologij učinkovite rabe energije, tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije in okoljevarstvenih tehnologij v stavbah. Sama se oskrbuje s toploto, električno energijo in sanitarno vodo. Za oskrbo s toploto se uporablja rudniška voda iz opuščenega rudnika in sprejemniki sončne energije. Električna energija se proizvaja s fotonapetostnim sistemom in gorivno celico, ki za delovanje uporablja biometanol.
Poleg klasičnih toplotno izolacijskih materialov so uporabljeni sodobni materiali z bistveno nižjo toplotno prehodnostjo in snovi za shranjevanje toplote spri spremembi agregatnega stanja. Naravna osvetlitev s svetlobnimi policami je dopolnjena z LED svetili. Odpadno vodo čisti kompaktna biološka čistilna naprava. Delovanje vseh energetskih sistemov in rabo energije spremlja nadzorni sistem, ki omogoča prenos podatkov prek spletnega omrežja.
Raziskovalna enota OLEA je namenjena tako raziskavam učinkovitosti sodobnih energetskih tehnologij v stavbah kot tudi poklicnemu in strokovnemu izobraževanju. Vse tehnologije so bile vgrajene s pomočjo lokalnih podjetij in podjetnikov, ki so opravili tudi strokovno šolanje. Raziskovalna enota je načrtovana tako, da omogoča ponovitve z enostavnim umeščanjem v prostor - vsako od vgrajenih tehnologij je mogoče prenesti v stavbe kot samostojno tehnologijo. OLEA dokazuje, da je mogoče z enim primerom dobre prakse povečati zanimanje širše javnosti, stroke, podjetnikov in hkrati služiti kot sodoben učni pripomoček.
Spletna stran
www.olea.si,
Kontakt
Občina Zagorje ob Savi
Cesta 9. avgusta 5
1410 Zagorje ob Savi
Tel.: 03 56 55 700
Email: Matej Drobež, matej.drobez@zagorje.si
Dodatni viri
- (ang) Portal Evropske komisije o energetiki (Renewable Energy), www.ec.europa.eu/energy/
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sektor za URE in OVE, www.mgrt.gov.si (delovna področja/energetika/sektor za URE in OVE),
- Neposredna povezava: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/sektor_za_ucinkovito_rabo_in_obnovljive_vire_energije/
- Kazalci okolja v Sloveniji, Agencija RS za okolje, www.kazalci.arso.gov.si, (energija)
- Neposredna povezava http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=21
- Center za energetsko učinkovitost Jožef Stefan, www.rcp.ijs.si/ceu/
- Obnovljivi viri energije, Focus društvo, www.focus.si/ove
Združenje slovenske fotovoltaične industrije
Fotovoltaični sistemi za proizvodnjo električne energije so v zadnjem desetletju ena vodilnih tehnologij za izkoriščanje sončne energije. Trenutno deluje v Sloveniji več kot 1.500 sončnih elektrarn s skupno močjo več kot 100 MW.
K uspešni gradnji fotovoltaičnih sistemov je pripomoglo tudi strokovno interesno Združenje Slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI), ki trenutno vključuje 27 proizvajalcev, ponudnikov in izobraževalnih institucij. Junija 2008 sta ga ustanovila Bisol d.o.o. in Elektro Celje.
ZSFI je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na različnih področjih fotovoltaike.
Med drugim skrbi za hitrejši razvoj fotovoltaike, implementacijo standardizacije, predlaga nove standarde, analizira in poroča o razmerah na tujih trgih, ščiti domači trg pred tehnološko nekonkurenčnimi izdelki in storitvami, skrbi za dolgoročno vizijo panoge ter podpira organizacijo strokovnih razpravljalnih srečanj, seminarjev in predavanj. Združenje aktivno sodeluje na domačem političnem in tržnem področju, vključuje se v različne evropske projekte, s čemer predstavlja interese članic ne samo na nacionalni, pač pa tudi na mednarodni in globalni ravni.
Tako Združenje predstavlja informacijsko središče, kamor se dnevno stekajo najpomembnejše informacije iz mednarodnega fotovoltaičnega trga s področja tehnologije, tržnih politik ter trendov, ki so ključne za konkurenčno delovanje podjetij. Dejavnosti Združenja povečujejo zanimanje zasebnega sektorja in širše splošne javnosti za uporabo fotovoltaičnih tehnologij in tudi zato je Združenje zgled za združevanje ponudnikov ostalih obnovljivih virov energije.
Spletna stran
www.zsfi.si
Kontakt
Združenje slovenske fotovoltaične industrije
Kidričeva ulica 25
3000 Celje
Tel: 082 802 182
Email: Matej Guštin, info@zsfi.si
Dodatni viri
- (ang) Portal Evropske komisije o energetiki (Renewable Energy), www.ec.europa.eu/energy/
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sektor za URE in OVE, www.mgrt.gov.si (delovna področja/energetika/sektor za URE in OVE),
- Neposredna povezava: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/sektor_za_ucinkovito_rabo_in_obnovljive_vire_energije/
- Kazalci okolja v Sloveniji, Agencija RS za okolje, http://kazalci.arso.gov.si/ (energija)
- Neposredna povezava http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=21
- Obnovljivi viri energije, Focus društvo, www.focus.si/ove
- (ang) Spletni portal z informacijami iz področja obnovljivih virov energije Renewable Energy World, www.renewableenergyworld.com (News/Solar Energy)
- Neposredna povezava: http://www.renewableenergyworld.com/rea/tech/solar-energy
- (ang) Izobraževalna neprofitna organizacija Solar Energy International, www.solarenergy.org
|
NE ZAMUDITE
