Začenja se Novo leto in polni smo obljub, sklepov, novih načrtov in želja, kako bomo v tem letu živeli in delovali popolnoma drugače, kako bomo končno zaživeli življenje, kakršnega si želimo in zaslužimo.

A že po nekaj dneh se počasi vračamo v stare tirnice, zaprisege o tem, kako bomo začeli živeti zdravo, vsako jutro telovadili, prenehali z nezdravimi razvadami, opustili službo, v kateri nismo dovolj kreativni in si poiskali tisto, kar bomo z veseljem delali, odšli iz odnosov, ki nas onesrečujejo in nas ovirajo pri naši rasti, počasi izzvenijo.

Toliko tega je, kar smo si zaželeli, a življenje teče dalje po bolj ali manj poznanih tirnicah in ne spremeni se nič. Sprašujemo se, kje smo zgrešili, kaj smo v svoji manifestaciji »naredili narobe«, da želenega še vedno ni niti na vidiku, kaj šele, da bi se kaj od tega uresničilo. Prehitro obupamo, zamahnemo z roko in se podajamo iz dneva v dan tako, kot smo pač vajeni.

Kaj je Vortex? Vortex ni nič drugega, kot visoka vibracija, kjer ve že je, vse že obstaja, vibracija Vesolja, vibracija Boga in stanje duha, kjer so vsi odgovori, ki jih iščemo, vseprežemajoča ljubezen vsega, kar je. A če želimo biti v Vortexu, moramo biti tudi sami na teh vibracijah, jih čutiti v srcu in živeti z njimi. Ko smo na dnu, ko smo žalostni, nezadovoljni, polni dvomov, zamer, jeze in podobnih nizkih in negativnih čustev, je Vortex zelo daleč od nas.

Kako vendarle priti v Vortex in zaživeti življenje, kakršnega sanjamo, da nas bo osrečilo? Potrebna je disciplina, zaupanje, ljubezen in hvaležnost. Ravno Hvaležnost je tista, ki v našem srcu dvigne vibracijo in zavedanje, da vse, kar potrebujemo, že imamo, le sprejeti moramo. Prevečkrat se osredotočamo na tisto, česar nimamo, hlepimo po stvareh, ki jih imajo drugi in premalokrat se zavedamo vseh blagoslovov, ki jih v življenju prejemamo. Vsak dan se zahvalimo za vse, kar smo v življenju že dosegli, vse, kar imamo, za vsako najmanjšo stvar, ki nas osrečuje ter tudi za vse izzive, ki nam pridejo na pot, saj z njimi rastemo. Vzemimo si čas za meditacijo, saj je ta čas namenjen samo nam, naši duši.

Povežimo se z njo in pokazala nam bo pot do tega, kar si resnično želimo. Osredotočajmo se na tisto, kar nas resnično osrečuje, počnimo stvari, ob katerih naše srce občuti resnično srečo in pomirimo se sami s seboj. Bolj kot bomo v svojem centru, manj bomo dovolili negativnostim, da nam zamajejo naše zaupanje v to, da si nečesa ne zaslužimo, da nismo dovolj dobri, da nam pa ne more uspeti tisto, kar uspeva vsem drugim. Če nas take misli vendarle dosežemo, jih samo nežno prezrimo, se jim zahvalimo, odpustimo ter se osredotočimo na misli, ki v naše srce naselijo mir in srečo. Začutimo strast, začutimo ljubezen, ki je v srcu slehernega človeka, le včasih si ne dovolimo občutiti tega.

Okoli svojih src gradimo visoka in močna obzidja in ne dovolimo, da iz njega pride vsa ljubezen v njem, kaj šele, da bi jo sprejeli, saj ostajamo v okovani v svoje pretekle izkušnje, ko smo bili prizadeti, ranjeni in strah nas hromi ter ovira, da sprejmemo resnično srečo. Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni za svojo srečo in da jo moramo najti najprej znotraj sebe. Bodimo zavestni vsakega trenutka.

Naslednji, zelo pomemben dejavnik je zaupanje. Ko si nekaj zaželimo, naredimo manifestacijo želenega tako, da v srcu začutimo srečo in hvaležnost, kot da to že imamo. In takrat to ni več želja, ampak darilo, ki nam ga prinaša življenje. Ne ustvarjamo več vibracij dvomov in nezaupanja, ampak preprosto vemo, da nam bo Vesolje to prineslo v naše življenje ob pravem času, na najboljši možen način. Ne omejujemo se, samo zaupamo. In odločimo se! Točno definirajmo, kaj si sploh želimo. Ko v sebi sprejmemo odločitev in ne samo željo, kaj naj bi imeli, se tudi Vesolje odzove na ta način, da nam pomaga to doseči.

Odpustimo iz svojih življenj vse tisto, česar ne potrebujemo več, kar nas omejuje. Naredimo prostor novemu. In preprosto bodimo srečni. Morda na začetku ne bo lahko, a ko se bomo naučili najti srečo v majhnih stvareh, ko bomo v srcu občutili hvaležnost in ljubezen, bodo v naša življenja začele pritekati tudi velike stvari.

Namaste,
Romana Kos

Vir: www.mychi.si