Minljive oblike rišejo bele oblake,
da zasijejo srcu ljube spremembe.

Vsi složni so vodeni v isto smer,
jim nebesna modrina je za ozadje.

Z mirom narave srce zaposliš,
z ljubeznijo do vsega prav oživiš.

Ozreš se okoli, opaziš vrvenje;
tu se dogaja resnično življenje.

Z zvoki narave in ubranih misli
utripu vesolja se rad prepustiš.

Vonjave narave so prave in zdrave,
tiho hvaležnost ti prebude.

Nič ti ni tuje, vse je ubrano,
istega diha, vse res popolno.

Odstiraš spoznanja, ki razkrivajo te,
učiš se spoštovanja, ljubiti prav vse.

Je vseh nas življenje svetlo in modro,
pametno, mirno, kar se da zgledno?

Kot sonce med oblaki naj v mislih ljudi
zasije svetloba, vse temno spodi.