Ste kdaj natančno opazovali val, ko je pljusknil na peščeno obalo? Kako sila vode s seboj odnese pesek in ga porine daleč na obalo. Večji kot je val, dlje porine pesek.

In potem, ko valu zmanjka moči se prične vračati. Mirno in nežno, kot bi tipal po podlagi in prebiral kamenčke. Takrat imaš občutek, da se vse vrača na svoje mesto. Samo budno oko opazi, da nekaj kamenčkov vzame s seboj. In potem nov val…

To me spominja na večno igro življenja, na ciklično širjenje in krčenje vsega obstoječega, na dihanje Stvarnika. Na večne cikle »rojstev«, od prapoka do prapoka…

S prapokom zavest Stvarnika kot val pljuskne v novo resničnost. Širi se dokler ne izpolni-izrazi svoje zavesti. Ko je zavest izpolnjena in postane izraz najvišje Stvarnikove zavesti do zadnjega prapoka, se začne krčiti. Vse kar je, je doseglo svoj trenutni najvišji izraz. Vse je obogateno s spoznanji nove resničnosti, novo zavestjo.

Vsa zavest, oplemenitena z novo energijo, je dediščina, ki se bo vrnila v točko svojega izvora. Del te dediščine smo tudi mi. Po njeni zaslugi bo val po naslednjem prapoku, višji in močnejši. Po vsakem prapoku je kozmos večji. To je evolucija Stvarnikove zavesti, ki se je začela nekje v nečasu- morda kot mini pok.

Od vsega kar je v trenutni resničnosti, je zelo malo snovnega. Vse ostalo so druge različne ravni zavesti Stvarnika. Ves neskončni »prostor« med delci atoma in »prostor« med nebesnimi telesi, je zavest Stvarnika.

Je tudi področje zavesti, kjer bomo »ustvarjali« kot astralna bitja. Te nekaj nam vidne snovne resničnosti plava v oceanu Stvarnikove zavesti. Nič ni praznega. Tudi naše fizično telo je Stvarnikova zavest z utvaro snovnosti.

Ker se vesolje-Stvarnikova zavest še širi, tudi evolucija človeške zavesti še ni dosegla svojega najvišjega izraza. Tudi naša zavest utripa v ritmu življenja, od rojstva do rojstva. Naša zavest, ki »pljuskne« v življenje, je naša dediščina. Širi se v sipine naše nove resničnosti, dokler ne doseže svojega najvišjega izraza.

Potem se prične vračati in prebirati kamenčke novih spoznanj. Širjenje Stvarnikove zavesti pa je tista evolucijska sila, ki dviguje naše valove. Višji in močnejši se že dotikajo območja višje zavesti in od tam prinašajo dragocene vsebine.

"Smrt" je točka med vdihom in izdihom. Je točka, kjer so pljuča polna življenja.

iztok.bravhar@siol.net